Pred dnevi sem se odpravil v najstarejše mesto na Ptuj. Za to je bilo kar nekaj razlogov: ogled pustne povorke, obisk sorodnikov in srečanje s prijateljem Dejanom Zavcem. Fašenk je bil tudi letos barvit in spektakularen. Še večji sijaj pa sta mu dodala moja otroka, ki sta nadvse uživala; sin v vlogi tlačana in hči v preobleki pingvina. Obisk pri družini je vedno sproščujoč, blaženost oddajajo tako tamkajšnji pristni ljudje kot tudi čudovita narava. Dejan pa je poosebitev vsega skupaj tako avtentičnega z dobršno mero lastne ustvarjalne energije in pozitivnega pristopa. 

Z Dejanom sva se srečala v boksarskem klubu na Žnidaričevem nabrežju, ki leži neposredno ob Dravi in predstavlja res impozanten del Ptuja. Povod za obisk je bil moja pred kratkim izšla knjiga "Od talenta do uspeha", v kateri je sodelovalo 10 uspešnih Slovencev. Med njimi tudi šampion Mr. Simpaticus, ki je bil na mojo veliko radost vidno navdušen in ganjen nad kakovostjo knjige. Rekel je: »Nenad iz srca hvala, ker sem med izbranimi uspešnimi Slovenci.« Skrbno si je ogledoval knjigo in nadaljeval: »Zares neverjetno, čudovito!«

Na vrsto je prišla nepričakovana lekcija, ki po nekem nevidnem pravilu v življenju pride takrat, ko jo najmanj pričakujemo. Naša naloga je le, da takšne trenutke prepoznamo in se poskusimo iz njih kar največ naučiti. Namreč Dejan je stopil v ring z namenom, da bi opravil trening s svojim varovancem, mladim in perspektivnim Markom. Toda le ta je že po moji amaterski oceni  boksal medlo in nekako nezainteresirano. Ni bil pri stvari. Tri minute so odbile in sledil je odmor. Dejan je snel rokavice in potrdil moje slutnje. »Marko, kaj se dogaja? Nisi sprožil niti enega čistega udarca.« je varovanca ogovoril povsem mirno. Marko je tihoma zazrt v tla povedal, da je utrujen ker se nikakor ne more odpočiti. Da dobro zasluži in vse v njegovem življenju štima, razen boksa. Dejan je zapustil ring in ugasnil uro, ki meri čas preživet v ringu. Nato je sledilo 10 minut pogovora, kot bi se najbolj ljubeč oče pogovarjal s svojim sinom. Sedel sem ob strani in vpijal modre Dejanove besede, ko sem vnovič dobil potrditev za kakšnega velikana gre. Poskušal bom oživeti njegove besede, v katerih je obilica koristnih nasvetov za vsakega izmed nas.  

- Najprej moraš sprejeti odločitev, ali si sploh želiš iti to pot. Vzemi si čas in dobro premisli. Lahko cele dneve delaš in uživaš v materialnem blagostanju, a v tem primeru sanje o boksu pokoplji. Če si pa želiš uspeti, pa ne govorim samo o boksu, ampak čemer koli v življenju potem pozabi na garanje zgolj zaradi kopičenja denarja in se posveti tistemu kar imaš rad. Naredi si načrt, zapiši si svoje želje in vsak dan trdo delaj, da jih  boš dosegel. Kajti vsaka pot uspeha je trnova in resnično težka. Ne sme ti vzeti poguma en poraz, ker boš na svoji poti  doživel veliko število porazov. To naj te ne skrbi, mogoče se sliši čudno, a porazi so koristni. Važno je le, da se iz vsakega poraza nekaj novega naučiš ali da ne delaš istih napak. Ne poslušaj kaj ti govorijo drugi. Imej sebe rajši kot te imajo drugi. Postavi sebe na prvo mesto. Ne išči izgovorov v drugih, kajti edino ti odločaš o tem kaj boš v danem trenutku naredil. Če vidiš nekoga v dobrem avtomobilu in poleg lepo žensko, to še ne pomeni, da je srečen. Vsakomur privoščim, a to ni merilo sreče. Do sreče se ne prihaja kar tako. To ni loto listek, za srečo se gara. Sreča je posledica ogromnega dela in stalnega vlaganja. In tako je na vseh področjih življenja, v poslu in v družini.

V najinem kasnejšem pogovoru nisem mogel skriti navdušenja kako čudovito je ravnal s talentiranim dečkom. In v svojem stilu mi je odgovoril: »Spoštujem in rad imam vsakega človeka. Ni mi vseeno, vsakomur želim pomagati.« Dejan me je še enkrat spomnil, da zares uspešni ljudje niso nikoli ošabni in povzdignjeni. Takšni velikani so vselej preprosti in dostopni, z občutkom za vsakega človeka.