{youtube 5jiq97BF1R0}

Posnetek: Mojca Dular

Ko nekdo naših ljubih odide, sledi čas sprejemanja resničnosti in žalovanja – procesa, ki ga vsak doživlja po svoje. Ni napačnega žalovanja, je le naše ali žalovanje nekoga drugega. Ko ljube osebe odidejo nenadoma in brez slovesa, je proces sprejemanja izgube in žalovanja še toliko bolj zahteven. Kako naprej, ko odide nekdo, s katerim si se še zjutraj skupaj smejal, pil kavo, z njim stal na odru življenja? O procesu ža lovanja, o poteh, ki nas lažje vodijo naprej, o tem, kako se pogovarjati z žalujočim in kako sprejemati izgube, so se  pogovarjali na januarskem Hospickafeju:

BARBARA HIENG SAMOBOR, direktorica in umetniška vodja Mestnega gledališča Ljubljanskega,

dr. POLONA OZBIČ, ki je doktorirala s področja žalovanja,

JOŽE LIKAR, prostovoljec Slovenskega društva hospic.

Pogovor je usmerjala Carmen L. Oven.

Hospickafe je neformalen družabni dogodek, na katerem se v varnem vzdušju dvajsetletne tradicije Slovenskega društva hospic, ki skrbi za umirajoče in njihove svojce, pogovarjamo o minljivosti. Delimo izkušnje spremljanja hudo bolnih, pričujemo o smrti, govorimo o procesu žalovanja ob izgubi bližnjega. Vse to s spoštovanjem in ranljivostjo ob zgodbah žalosti, bolečine in strahu, razočaranj, občutkov krivde in odpuščanja. Sebi in drugim temo smrti pomagamo udomačiti, skušamo jo detabuizirati.

Slovensko društvo hospic in knjigarna Konzorcij