Kaj bi se zgodilo, če bi Vesoljci prišli na Zemljo? Bi bili prijazni ali nasilni?

Po odgovor ni treba v vesolje. Dovolj je, da obrnemo vprašanje: »Kaj bi se zgodilo, če bi človeški vesoljeplovci prišli na planet, poln življenja?«

Če bomo kdaj prišli na planet, poln življenja, bomo imeli za sabo dosti daljšo in hujšo zgodovino uničevanja lastnega planeta, kot jo imamo zdaj. Morda nam bo res uspelo nadomestiti fosilna goriva z nečim enako učinkovitim in manj uničujočim. A dotlej bomo še marsikaj uničili. Tudi naslednji pogonski vir bo zgolj uničeval in ne bo ničesar obnovil. Le če vse to preživimo brez večjih družbenih pretresov, bomo lahko nadaljevali z razvojem vesoljske znanosti in tehnologije. Če se nam zalomi, pa bomo padli v še en 'mračni srednji vek', v katerem bo razvoj zastal in se bo ogromno znanja izgubilo. Morali bomo začeti na novo in drugače.

Izdelovanje učinkovitih medzvezdnih plovil in bivanje v sožitju z naravo domačega planeta se izključujeta. Prvo kot prvo: preveč nas je. Tudi če bi živeli kot lovci in nabiralci ali kmetje in obrtniki, pa bi nas bilo 7 milijard, bi bili okoljska katastrofa. Če bi nas bilo tako malo, da ne bi bili katastrofa, pa bi bili preredko poseljeni in preslabo povezani, da bi se lahko znanje in tehnologija širila in oplajala do stopnje, ki bi omogočala svetlobna leta dolge vesoljske izlete. Uspelo bi le v bajki: če bi imeti središče, kjer bi največji umi človeštva ustvarjali vesoljsko ladjo, vsi ostali pa bi živeli kot v starem veku.

Če pridemo na planet, poln življenja, prej, kot prebivalci tistega planeta pridejo k nam, bomo tamkajšnji živelj smatrali za manj razvit od sebe. Verjetnost, da bi katera od vrst prav takrat gradila leteče stroje, je itak majhna. Na takšnem planetu bi mi torej počeli, kar počnemo že na Zemlji: ustvarjali bi okoljske katastrofe.

Če bi bil planet vendarle poln bitij, ki bi jim bilo takoj jasno, da smo Vesoljci, bi se stvari odvijale po dveh načrtih: prijaznem ali nasilnem. Po prijaznem bi drug z drugim delili znanje in tehnologijo. Naučili bi jih še bolj temeljito izkoriščati lastne vire in jih tako vzpodbudili k ustvarjanju okoljskih katastrof. Po nasilnem bi nas domorodci pobili. Raziskali bi plovilo ali ostanke plovila, s katerim smo prišli, se tehnološko izpopolnili in oborožili, da nas ob morebitnem ponovnem prihodu spet pobijejo, kar bi – uganili ste – vodilo k ustvarjanju okoljskih katastrof. Možnost, da bi zmagali mi, je nična. Plovilo, s katerim bi dosegli planet v drugem osončju, prav gotovo ne bi imelo sredstev za pokoritev ali iztrebljenje večjega števila tamkajšnjih sapiensov.

Bodo torej Vesoljci, če pridejo sem, prijazni ali nasilni? Tako ali drugače bodo katastrofalni …

Tudi teorija zarote, po kateri so nekoč že prišli, se do pike natančno drži prijaznega načrta. Prišleki naj bi bili nekaj časa tu. V tem času naj bi zgradili piramide in naše prednike naučili uporabljati tehnologijo. Nato naj bi nas pustili, da uničimo ta planet, tako kot so nekoč oni svojega.