Zagrizenost – skrajno, brezobzirno, nespremenljivo, samouničevalno zagrizenost. Poleg njega žene vse naciste, rasiste in ženomrzneže; premore jo cvetober 'vrhunskih' športnikov, umetnikov (nekateri v vojnah radi postanejo kolovodje klavcev) in znanstvenikov (Kdo snuje strupe in orožje?); brez nje ne morejo shajati 'pravi' modrokrvneži, poslovneži in vladarji; zaželena pa je tudi pri vseh ostalih. Brezprizivna zagrizenost je temelj družbenega ustroja, gorivo gospodarstva, bistvo življenja, ki si ima pravico reči »uspešno«.

Ne, Slobodan še zdaleč ni osamljen čudak ali od lastnih zločinov pobebavljen starec. »Moje vrednote, prepričanja, odločitve in dejanja, moj način življenja in vpliv na življenja drugih so edini pravilni. Vedno so bili in na vekov veke bodo in nikoli se ne bodo spremenili niti za gram, pa makar crko!« je misel, ki bi jo marsikdo podpisal. Takšnega pogleda na življenje nimajo samo združenodržavski ku-klux-klanovci in čajankarji, japonski kamikaze, bližnjevzhodni isisovci in naši borci za pravice osamosvojiteljev in otrok. Imajo ga tako rekoč vsi 'pravi' dedci in bejbe; vsi, ki »dajo kaj nase«.

Koliko ljudi umre v mukah zaradi alkohola in kajenja, pa med umiranjem zmanjšajo količino le zato, ker telesno ne zmorejo zmetati vase enakih količin strupa kot prej? Koliko ljudi pri živem telesu zgnije od preobjedanja, raka, sladkorne in drugih avtoimunskih bolezni, ne da bi o pripombah in napotkih zdravnikov sploh razmislili? Koliko ljudi se spremeni v zombije zaradi premalo gibanja in spanja ali preveč sekiranja in garanja? Koliko jih divja z avtom ali motorjem tudi po večih kaznih in nesrečah ali sanjari o tem po prometni poškodbi, zaradi katere ne morejo več voziti in komaj še živijo? Koliko jih je nasilnih do svojih bližnjih za ceno njihovih uničenih življenj ter lastne spokojnosti in sreče? …

In koliko jih zmaguje na račun neštetih poražencev? Ne gre le za šport. Živimo v družbi, v kateri je življenje tekma. Ni važno sodelovati; važno je zmagati. Kdor ne tekmuje, je izgubil. Kdor tekmuje, pa ne zmaga, je izgubil. Zmagovalec pa lahko zmaga izključno na račun tistih, ki izgubijo. Njihova žalost je predpogoj za njegovo srečo … Tak'le 'mamo …

Delež zagrizencev res ne pobija lastnoročno drugih ljudi (raje živali – neposredno kot mesarji in znanstveniki, ali posredno kot zapriseženi mesojedci). Zato pa s samoizčrpavanjem in zanemarjanjem vsega, kar ne vodi k 'zmagi', smrtno ogrožajo ali počasi ubijajo sebe. Seveda imajo pravno pravico do samomora, kot jo je imel tudi zagrizeni domoljub Slobodan. Imajo tudi moralno pravico, ker jih tako njihova vest kot njihovi somišljeniki večinsko podpirajo.

… Kot javno mnenje podpira vse zgoraj naštete skrajno pretirane zagrizenosti. Če dandanes nisi zagrizen vsaj v eni stvari, pa četudi je to rolkanje po stopnicah ali sestavljanje rubikovih kock z zavezanimi očmi, si po vseh merilih zguba. Kdo hoče biti zguba? Bolje je umreti, kot biti zguba! Bolje je umreti, kot izgubiti! …