Sirija je imela trpežne hiše. Treba jo je bilo pošteno zbombardirati, da so se vsaj za silo porušile. Slovenije ni treba bombardirati. Čez 10, 20 let bo tudi brez tega videti kot Sirija …

Stare hiše so stare. Preživele so svojo rojstno domovino Avstroogrsko, prvo Jugoslavijo, okupacijsko Nemčijo in po možnosti bombardiranje, drugo Jugoslavijo in samostojno Slovenijo. Zdaj, v Sloveniji, okupirani od EU, imajo počasi dovolj. Koža je razbrazdana, žile so krčne, kosti so osteoporozne, sklepi škripajo, voda uhaja, prebava je kakor kdaj, gretje kot da ga ni, v nogah je voda, pod streho pa prhni …

Povojne baby-boom hiše so tudi že v letih. Narejene so bile zato, da so bile narejene, ne zato, da bi trajale. Narejene so bile za nekaj desetletij, in ta so minila … Botoks v obliki stiropora naredi več škode kot koristi.

Poosamosvojitvene hiše so bile zgrajene zato, da so gradbinci zaslužili. Da bi zaslužili, so štedili na vsem, razen na dobičku …

Nekatere hiše so bile zgrajene množično in za množice. Sočasno so kot gobe po dežju rastle kvazi-individualne hiše – v resnici palače za cela pokolenja družinskih članov, ki drug drugega ne morejo videti, kaj šele živeti pod isto streho … Eno in drugo se je gradilo brez dobrih načrtov in tehtnega premisleka o tem, kaj bo z vsem skupaj čez 3, 4 petletke. Poskrbelo se je za vpadljivo zunanjost in imenitno notranjost, vse tisto vmes pa – samo da drži. Svinec, azbest, stiropor, plastika, strupene primesi, barve, lepila … – dokler deluje in lepo izgleda, je vse v redu.

… In vse to se dogaja še danes, še manj premišljeno, z manj denarja in s še bolj dvomljivimi gradniki … Skoraj nihče se ni naučil skoraj ničesar …

Vse te hiše – tiste boljše od zdavnaj, srednje dobre od prej in zasilne od zdaj – bodo sklenile svojo življenjsko pot približno ob istem času – kmalu. Kaj bo, ko bo enkrat vse to začelo odpovedovati in se (k)rušiti? Kaj bo že, ko se bodo morali izseliti vsi prebivalci enega bloka? Pa leto zatem še treh, leto zatem desetih, nato dveh blokovskih naselij, nato pa …? …

Ne bomo mogli tako hitro graditi, kot bo vse že zgrajeno počasi postajalo nenaseljivo. In kje graditi, če so najboljša mesta za gradnjo že pograjena? Kam z odpadnim materialom skoraj vsega slovenskega stavbnega fonda? Kje dobiti za skoraj ves slovenski stavbni fond novega, če je odpadni slab in strupen? Kdo bo gradil, če bomo vsi bolj ali manj brezdomci? In kdo bo delal vse ostalo, kar družbo drži skupaj in kolikor toliko pri pameti? …

Stari Maribor je prepojen z vlago vsaj do 1. nadstropja. Bil je zbombardiran. Delno porušene večnadstropne stavbe so takrat nadgradili s kršjem, ki ga je bilo v izobilju, in kakšno nadstropje celo dodali. Ko je bilo nekaj let nazaj treba zamenjati ostrešja, so dodali še kakšnega. Meritve so se opravile glede prihrankov in dobičkov …

Novejši Maribor je zaprl pot zahodniku, ki je vel po Dravski dolini in odnašal smog – vsaj za silo, kajti v Borovi vasi včasih piha skozi stene … Zdaj na ta papirnat beton pospešeno lepijo stiropor, da toplota ne bo več pihala ven in grela okoliških njiv. Priročno – ko bo beton začel plesneti in razpadati, se to ne bo videlo in ljudje ne bodo v skrbeh …

V starem Mariboru je novejši blok s streho, ki zaenkrat drži vodo, a pročeljem, ki ga vsak dež nekaj odplakne s sabo. Preden so ga postavili, je bil tam Jemčev vrt. Čez nekaj desetletij bo to prav lepa forma viva, nato pa bo na istem mestu spet vrt …

Če bi bil zdaj v Mariboru pošten potres, bi bilo razdejanje večje ali manjše kot konec 2. sv. v.? Kaj bi se zgodilo z Ljubljano, če je neurje l. 2007 ne bi zgrešilo? Lahko naslednja suša povzroči neobvladljiv kraški požar? … Sploh ni treba čakati na takšne ali drugačne ujme. Tudi brez njih in v 'mirnem' času lahko imamo kmalu več notranjih beguncev, kot smo kdajkoli sprejeli zunanjih … In ti begunci ne bodo »neki drugi«, ampak mi sami …

Kam bomo šli? K sorodnikom in prijateljem ne, ker bo tam enako. Iz vasi v mesta ali iz mest na podeželje tudi ne, ker bo povsod razsulo. Poleg tega se to samorazdejanje ne bo zgodilo samo v Sloveniji, ampak širom celotnega 'vzhodnega bloka'. V 'zahodnem bloku' so za nepremičnine malo bolje skrbeli, a tam tudi ne bo prostora za vse nas …

Še dobro, da bodo Sirija, Afganistan in Irak čez nekaj let dodobra izpraznjeni. Prišleki od tam bodo lahko šotorili med našimi ruševinami – to znajo, kdor ne zna, pa se je in bo v vseh teh letih tako izmojstril, da se bo v trdno zgrajenih hišah počutil utesnjenega … Mi pa bomo lahko šli v njihove solzne doline in si iz nepresegljivo kakovostnih zidakov njihovih ruševin zgradili tako trdne domove, kakršnih tu nismo nikoli imeli – kakor kamen kost …