Kratka, a delovna in globokih odnosov polna obdobja sem doživel v več kot 60 skupinah bolj ali manj različnih ljudi. Imel sem vse odtenke sodelavcev in vodij – od čudovitih preko povprečnih in malo-eno-malo-drugo do obupnih – v vseh mogočih razmerjih.

Najhujše, kar se lahko človeku zgodi, je slab vodja. Tak človek iz vseh – tudi najboljših – potegne predvsem najslabše. Dober vodja pa po drugi strani potegne najboljše le iz dobrih; slabi ostanejo slabi.

Glede sodelavcev je bolj zapleteno. Celotna skupina ustvarja vzdušje. Dobra skupina potegne najboljše tudi iz slabih (čeprav je tega bolj malo, sicer ne bi bili slabi). Dobri delavci pa med dobrimi sodelavci naravnost cvetijo in iz dneva v dan presegajo same sebe. Če je vzdušje slabo, cvetijo tisti, ki ga zastrupljajo. En sam vešč spletkar lahko uniči odnose med več deset zaposlenimi, ki so do njegovega prihoda dobro shajali drug z drugim.

Zakaj je slovenska košarkarska reprezentanca zmagala? Preprosto: imeli so dobrega vodjo in dobre delavce, ki so ustvarili dobro vzdušje, in niso imeli nikogar, ki bi to kvaril. Drug drugega so hranili z dobroto in krepili z vzpodbudami. Treningi, analize tekem in izdelava strategij niso bili nič boljši in nič slabši kot pri drugih. Na EP je zmagal najboljši skupinski duh – kot zmaga na vsakem športnem tekmovanju …

Nauk zgodbe: če trenerji in športniki zavržejo izročilo, da je dobro drug drugega pošiljati v …, ker jih grobost krepi, lahko posežejo po zvezdah. In če po zgledu košarkarjev tudi vsi njihovi navijači zavržemo to izročilo? … Si bodo Švicarji čez nekaj let želeli, da bi bila Švica druga Slovenija …