Konstitutivna seja FIHO je potekala že 26.6.2017 in se je pričela  s pravo vsebinsko bombo, a je vse do danes neposvečenim, sploh pa javnosti ostala povsem zamolčana. Spomnimo; Svet FIHO je sestavljen iz treh predstavnikov Vlade in sicer, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za finance in Ministrstva za zdravje, 10 je predstavnikov humanitarnih organizacij, 10 pa predstavnikov invalidskih organizacij; pri čemer je 8 predstavnikov NSIOS, tako imenovanega (neformalnega združenja) nacionalnega sveta invalidskih organizacij in 2 predstavnika drugih invalidskih organizacij. Državni zbor RS je potrdil predlagane kandidate za svetnike FIHO in jim s tem podelil legitimnost, s tem pa tudi dolžnost in pravico za odgovorno delovanje.

Prvič se je v zgodovini te institucije zgodilo, da sta se v njej znašla kar dva predstavnika nevčlanjenih v NSIOS. In glej ga zlomka, že oba tudi takoj izglasovana v Komisijo za razdeljevanje sredstev FIHO invalidskim organizacijam. Ta najbolj močna, vplivna in pomembna komisija, saj ima cca. 11 milijonov namenskih javnih sredstev na leto za razdeliti, na podlagi skoraj mistično-arbitrarnih kriterijev, je do sedaj pripadala ekskluzivno predstavnikom »največjih« invalidskih organizacij; nenapisana dogma, ki pa ima status Svetega zakona FIHO. Šok in presenečenje je bilo že takoj ob izvolitvi predsednika sveta FIHO, Andreja Klemenca, predstavnika Ministrstva za finance, bivšega direktorja Mladine.

Boris Šuštaršič (NSIOS) skupaj z direktorjem (FIHO) Štefanom Kušarjem je to pomembno funkcijo namreč predestiniral svojemu nesojenemu nasledniku Ivu Jakovljeviču, med prijatelji poimenovanemu Buldog. V ta namen je porabil ogromno energije, praktično je celo poletje klicaril različne predstavnike humanitarnih in invalidskih organizacij ter poskušal kupčkat in ponujat darila, nagrade in funkcije, v zameno za glasove, njegovim načrtom v prid. A nikakor se jim ni izšlo po planiranem načrtu, saj novi in stari svetniki že dodobra poznajo pokvarjene manevre, s katerimi jih direktor in v ozadju Šuštaršič, peljeta žejne čez vodo. Ogorčenje direktorja FIHO in NSIOS, je bilo silno in silovito nad tem, da je sedaj predsednik predstavnik vlade. Kaj hujšega, državni napad na avtonomijo invalidov. V jezi in obupu so tako člani NSIOS na ukaz botra protestno zapustlili sejo in si zabili avtogol. Na konstitutivni seji so svetniki, kljub odhodu članov NSIOS, še vedno bili sklepčni in tako legitimno izglasovali kar štiri člane, od skupno sedmih iz Komisije za razdeljevanje sredstev invalidskom organizacijam. Bolj natančno, že v prvem krogu bi lahko bilo izglasovanih prav vseh sedem članov. Pa je direktor Štefan Kušar, ki bi moral biti garant zakonitosti delovanja FIHO, vse zavedel z manevrom, da je potrebno glasovanje ponoviti, saj niso vsi dosegli po njegovem potrebnih 12 glasov. Ta manever je bil očitno in načrtno zavajanje, da bi se ustvarila še večja zmeda in hujša škoda z namenom ponovitve volitev, a tokrat z vnaprej zaprtimi listami, kjer seveda ne bi bilo zlovešče Martine Piskač. To pa je demokracija v duhu koncepta invalidske mafije! »Volijo se lahko zgolj tisti, ki jih mi določimo, da jih lahko izvolite.«

Katastrofa na katastrofo, dva od štirih sta nečlana NSIOS in sicer predstavnik Zveze društev za cerebralno paralizo–Sonček, Milan Klajnšek in predstavnica YHD, Martina Piskač, prav slednja znana kot aktivistka, ki je za Šuštaršiča in Kušarja sam hudič v ženski podobi. Zavedajo se, da v kolikor bo Martina v komisiji, ki ocenjuje programe in razdeljuje sredstva invalidskim organizacijam, bo odprta Pandorina skrinjica o pristranskosti razdeljevanja sredstev FIHO in bo pravljice o solidarnosti ter vzajemnosti dokončno konec tudi v javnosti. V NSIOS so takoj naročili pravno mnenje, ki ga je mimogrede oblikovala odvetnica na plačilni listi FIHO, Urška Chitrakar, glede glasovanja, ki naj bi bilo po njihovem nelegitimno in torej nično. Drugo sejo je NSIOS preprosto obstruiral, tretjo sejo 14.9. pa enostavno pogojeval z izvolitvijo organov FIHO v zameno za sprejetje finančnega načrta. Martina naj bi pri tem sploh ne smela biti voljena, kaj šele izvoljena. Humanitarci so tako uspeli sestaviti svoje izvoljene predstavnike v okviru humanitarne komisije, invalidi pa še vedno ne.

Ker Šuštaršič in njegov NSIOS igrata na dolge proge, igrata na karto izčrpavanja in pri tem pogojujeta sprejetje finančnega načrta za leto 2018. S tem je celotno financiranje za naslednje leto in torej priprava vlog posameznih invalidskih in humanitarnih organizacij preložena za nedoločen čas. Nizkotno in pokvarjeno, a nič manj ne pričakujemo od teh akterjev, ki so uzurpirali vso moč in oblast v imenu in na račun invalidov ter jih trdno držijo v svojih krempljih, dokler jih ne prežvečijo in izpljunejo. Govorijo o zastopanju 118.000 invalidov, kar je živa nebuloza, saj so le redki še tisti norci, ki bi šli zanj v mrazu in vlagi protestirat na cesto.

Največje invalidske organizacije, ki so združene v NSIOS, to ne skrbi, saj imajo ogromno skritih rezerv, na katerih se lahko pasejo brez skrbi in računajo, da bodo ostali šibki in podhranjeni prej ali slej popustili temu podlemu izsiljevanju, ki traja že dolga leta in mu ni videti konca. Politika je tu ponovno gluha, slepa in pohabljena, da bi igrala svojo odločilno in odločno vlogo v bran šibkejšim, pravici in transparentnosti.