Slovesnost ob odkritju “spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanimi žrtvami” je bila na srečo kratka in jedrnata. Če govorimo že o žrtvah vseh vojn, je za moj okus precej neokusno, da se takšen dogodek obeležuje prav z vojsko, ki v zrak spušča salve, čeprav simbolno v čast mrtvim, hkrati pa je natanko to orožje pobijalo in morilo “naše” žrtve. Nenazadnje smo del NATO kluba, ki nas prostovoljno prisiljuje in zavezuje, da se vse bolj oborožujemo; toda s tem, vedno aktualnim vprašanjem, si naš predsednik republike, ki je navsezadnje tudi poveljnik Slovenske vojske, ne beli glave.  

Pahorjev govor bi lahko povzeli s pesmijo Elde Viler: “Besede, besede, besede (priredba italijanske popevke Parloe, Parole)! A saj smo pri njemu tega že vajeni in ne pričakujemo ničesar več, dasiravno mu verjamemo, da dejansko “na momente” tudi sam iskreno verjame, v kar nas želi prepričati; da smo s tem spomenikom končno postali zrela nacija. Kaj hudiča naj bi to pomenilo in kateri so ti kriteriji, ki ločijo zrelo nacijo od nezrele!?

Dogodka se je udeležilo relativno malo ljudi, sploh za tako lep dan; nekaj mimoidočih, nekaj ustaljenih firbcev, peščica turistov, ki so vse, kar so videli, mrzlično zabeležili s fotoaparati, pa seveda tisti, ki so bili tam zaradi svoje bolj ali manj službene dolžnosti. Na Uradu predsednika RS so poudarjali, da ne gre za spomenik sprave, ampak za spomenik, ki vabi k spravi. Z ali brez spomenika se bomo tako ali tako sami odločali, vsak po svoji vesti, etiki in občutkih, torej čemu ta, dokaj brezizrazen spomenik, ki se zdi, da tudi simbolno bolj deli kot pa združuje. Kar so avtorji hoteli povedati, predvsem njihova simbolna razlaga dveh belih stebrov, je tako abstraktna, da potrebuje navodila za uporabo. Sama sem se ob vsej tej belini in pustih stenah bolj kot karkoli drugega počutila, kot da sem pred strelskim vodom.

 Pa smo se zopet ujeli na stare limanice, obstali v preteklosti, namesto da bi pri tem simboličnem dejanju v počastitev žrtev mislili na in za prihodnost, predvsem boljšo prihodnost za naše zanamce. Mrtvi so že mrtvi in z ničemer jih ne moremo obuditi, žalovanje in trpljenje ob tem pa je tako intimna stvar, ki je ni mogoče zapovedati z zakoni, niti vklesati v kamen. Ni mogoče potegniti enačajev in vzporednic med vsemi žrtvami; nenazadnje je takšno ravnanje dobesedno žalitev in skrunitev spomina  nanje. Raje pri sebi poskrbimo, da ozavestimo različne vidike polpretekle zgodovine in umaknimo plašnice, ki so nam jih privzgojili ti ali oni ideološko motivirani.

Zakaj se ni raje takrat mislilo na bodoče generacije, npr.: zakaj se ni raje pri razpisu izbrala pobuda, kot sem nekje prebrala, o parku z igrali v centru mesta; veliko manj bi stalo, bilo pa bi precej bolj veselo in dvomim, da bi se različne politične opcije in interesne organizacije zaradi tega med seboj razdvajale. Zakaj ne bi raje simbolno obeležili spomin na žrtve z umetniško formo vivo različnih, še neznanih, avtorjev? Namesto “oguljenega” Otona Župančiča pa, z vsem spoštovanjem, predlagam drugačna sporočila, časom primernejša:

S srpom so te skopl – s kladvam pa pu glav,

še križ udzad dubiš – pa boš čist ta prav!

Jani Kovačič - Neue slowenische tanzmuzik, o pretiravanju politikov in lezenju nekam

“Do takrat, ko bo del desnice nehal poveličevati in upravičevati domobranstvo, ko bodo salonski levičarji prenehali paradirati pod rdečo zvezdo, ko se bo kler javno in iskreno opravičil za kolaboracijo z okupatorjem, ko bodo na levi prenehali sodelovati na hecnih 'partizanskih' proslavah, ko bo politika nehala razdvajati ljudi ..., pa lahko hodite namesto resnične sprave drkat pred 1,2 milijona € vreden ljubljanski ekvivalent jeruzalemskega zidu žalovanja.” 

Dani Bedrač

No, drage državljanke in državljani, milijon dvesto evrov je že prvi izdani račun za samopromocijo našega predsednika republike, saj nekako velja za idejnega očeta tega projekta, hkrati pa je prav tempiral propagandna kolesja. Zasoljen račun, če pomislimo na pojasnilo arhitekta, da prihaja material za spomenik iz slovenskih rek in kamnolomov. Ministrica Anja Kopač Mrak, ki velja za glavno “socialko”&demokratko, pa je ta denar neproblematično odobrila, ne glede na to, da se je račun med burnim procesom večkrat povišal.