Nasilje se splača, ker se ne plača
Nasilje prinaša cel kup koristi in skoraj nobene škode – vsaj pri nas ne. V svinčenih časih so ti – če si pijan razgrajal po hiši, mlatil ženo in otroke butal v zid – policaji na iztreznitvi alkohol izbili iz glave s klofutami. A to je bil čas nesvobode in državnega zatiranja, ki smo ga presegli. Zdaj lahko pijan divjaš po cesti, ustrahuješ množice in butneš policaje v prepad, pa te bodo izpustili – pred iztreznitvijo. Živela svoboda in demokracija!
Ja, če danes premlatiš ženo, pa ta pokliče policijo, medtem ko butaš otroke v zid, bo na dom čez nekaj dni prispela draga položnica. Seveda jo bo plačala žena, saj je ona poklicala frdamane kifeljce. In potem jih ne bo poklicala nikoli več …
Če si si nekoč natikal otroke na kurca, si šel v zapor, kjer te je vsak, ki je imel pet minut časa, nataknil na vse, kar je vsaj na daleč izgledalo kot kurac. Če si danes natikaš otroke na kurca, zadeva praviloma zastara ali pa si oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. V res najslabšem primeru greš za nekaj let v hotel s 24-urnim varovanjem in slabo internetno povezavo, iz katerega te zaradi lepega vedenja izpustijo čez nekaj mesecev. Le če si otroke ob natikanju tudi razmesaril, nato pa razkosal in zakopal, boš ostal v hotelu nekaj let. Ves ta čas in tudi potem boš deležen rednih obravnav pri različnih strokovnjakih, ki se bodo na vse kriplje trudili, da predelaš svoje travme in se spet pretvoriš v človeka – obravnav, o kakršnih lahko tvoje žrtve, če niso sanjsko bogate, samo sanjajo …
V Nemški demokratični republiki so protestnike zasledovali ter tu in tam koga izginili. V Zvezni republiki Nemčiji protestnike prenašajo kot žaklje ter tu in tam koga stuširajo ali pregarbajo v opomin, da ni Genova ničesar spremenila. Razlika med eno in drugo Nemčijo je gromozanska, mar ne? Saj za to so se Nemci borili, ko so se nehali boriti proti …
V času dveh Nemčij si tostran železne zavese ukradel vijak, pa si postal sovražnik ljudstva. Danes ukradeš tovarno in postaneš junak. Kako tudi ne? Koga pa naj si vzame za vzor revež, ki je oddelal že 200 nadur, odkar je dobil zadnje plačilo (za redne ure lanskega leta), v upanju, da bo dobil vsaj 200 € na roko za položnice, preden ga deložirajo? Kako naj ne občuduje tistega, ki v žep baše ves njegov denar, s katerim vzdržuje sanjsko vrtno lopo s petimi balkoni in bazenom, sanjsko ženo in četico sanjskih ljubic, ki jih vozi okoli s sanjskimi avti, sanjskim motorjem in sanjsko jahto, obenem pa tesno prijateljuje z odvetniki, tožilci, sodniki, politiki in lumpi, ki počnejo isto z denarjem njegovih sorodnikov, prijateljev in sosedov?
In ko kateremu teh revežev v tretjem ali četrtem obupnem poskusu preživetja posel steče, kaj naj stori drugega, kot da iz molzne krave, dokler se le da, izcuza vsako kapljo? Ko jebe delavce! Avto, žena in ljubica so dragi, če nisi zlizan s tistimi na vrhu, pa je treba biti prijatelj vsaj z inšpektorji …
Samo enkrat se živi. Če nočeš biti nasilen, si sam kriv, če od življenja ne boš imel nič.
Jul 07, 2017