Če hočeš vedeti, kaj se dogaja, moraš iti v gostilno. Tam izveš vse. To velja kot pribito, odkar obstajajo gostilne, in bo veljalo, ko Fejsbuka in Tviterja že zdavnaj ne bo več.

Fejsbuk in Tviter sta krepko načela javna občila. Revij skoraj nihče več ne bere, časopise nekaj ljudi prelista, na televiziji pa večina gleda neumnosti, ki zase mislijo, da so zabavne. Mnogo ljudi se hvali, da ne berejo časopisov in ne gledajo televizije ali je sploh nimajo. V resnici so funkcionalno nepismeni in pogosto preneumni, da bi razumeli karkoli, vključno z vremenom. Kdor to ni, pa za sledenje javnim občilom pogosto nima časa in volje, ker ga življenje ubija.

Fejsbuku in Guglu (za Tviter ne vem) strokovnjaki očitajo, da ljudi omejujeta. Njuni algoritmi (karkoli že to je – doslej ni tega izraza pojasnil še nihče, ki z njim opleta) naj bi uporabnikom prinašali zgolj to, kar so jim že prinesli. Ti grdi grdi algoritmi ljudi zapirajo v krožke enako mislečih, ki vedo malo ali nič o drugih krožkih, njihovi množičnosti in mislih, ki tam krožijo. Spletna kvaziobčila po mnenju teh strokovnjakov ljudem ne širijo obzorij, ampak so eno najhujših razdejanj za človeško pamet, odkar so nam možgani otekli in smo v posledičnih blodnjah zaključili, da nismo opice in živali, ampak nekaj čisto posebnega.

Zanimivo je, da to velja za splet, ne velja pa za javna občila, kaj šele za gostilne ali – bog ne daj! – šole. Toda, a niso vse te zadeve krožki, ki vedo malo ali nič o drugih krožkih?

Je kdaj obstajalo javno občilo v katerikoli obliki, ki je objavilo kaj, česar mu glede na pretekle objave ne bi pripisali? In gostilne, ki jim resničnost služi zgolj za iztočnice, kot STA javnim občilom? Na eni strani so gostilne, službene menze in druženja v salonih ali domačih kuhinjah pametnjakovičev. Na drugi strani so rumena, strokovna in resna občila. Kakšna je razlika, razen da v prvih k novicam in nakladanju o njih postrežejo tudi alkohol?

Če bi bilo širjenje modrosti od ust do ust učinkovito, bi že v prazgodovini zgradili raketo in odleteli na Luno. Razumske in jezikovne sposobnosti imamo že nekaj stotisočletij enake kot zadnjih pet tisoč let, kar z Zemljo igramo Monopoly … Igrica Telefonček pač ni najbolj učinkovit način, da prihodnjim rodovom preneseš svoja dognanja. Zato so ljudje izumili pisavo. In odkar je izumljena, nihče pismen ni hrepenel po tem, da bi bil nepismen in bi svojo pamet črpal zgolj iz ljudskega ustnega izročila.

Dandanes nekateri pametnjakoviči občudujejo prvinskost in nepokvarjenost nepismenih ljudstev. Res nas lahko njihovo znanje obogati – to velja za vsako znanje. A kdo bi zamenjal svoje 'civilizacijsko' znanje za njihovega? Tudi tisti, ki se dajo takšnemu plemenu posvojiti, v svojo kolibo iz listja privlečejo internet in svoji hčeri ne odrežejo pičke …

Med kolibo in internetom stoji šola. Vsa ljudstva, ki so ustanovila šole, so se razcvetela. Boljše so bile šole, bolj so cvetela. Ko so šle šole k vragu, je tudi cvetje ovenelo …

Dobra šola ni tista, ki učencem natrpa glave s podatki, ampak tista, ki jih nauči misliti. Mora pa jim ponuditi smiselne podatke, na katerih lahko vežbajo mišljenje …

Verske šole se npr. že od nekdaj vedejo podobno kot gostilne. Nudijo cel kup podatkov, ki se nanašajo drug na drugega, in jih obdelujejo z vseh zornih kotov, malokoga pa zanima, kako se navezujejo na resničnost. Zato so morale obstajati nekaj stoletij, preden so ustvarile peščico mislecev, pa še tem so se nemudoma odpovedale …

Tudi poklicnih šolnikov in šolarjev ne zanima navezava na resničnost (zakaj, od kod, kam), ampak samo zbir cehovskih podatkov (kaj) in razmerja med njimi (kako). Kot v službenih menzah in strokovnih revijah …

Na srečo imamo splošne šole: osnovne šole in gimnazije. V grobem in v finem so dosti slabše, kot bi lahko bile. A ne glede na to nam dajo okvir: umestijo nas v prostor in čas in nam dajo vedeti, kaj je okoli. Kaj s tem počnemo tekom življenja, pa je odvisno od nas …

In naša obzorja so točno tako široka, razen če imajo starši širša in jih delijo z nami. Gostilne, časopisi in Fejsbuki gor ali dol; brez splošnih šol naša obzorja ne bi segala dosti dlje od obrezovanja pičk. Že tako je marsičigavo v pizdi …