V prvi fazi bo poudarek na prerazporeditevi dobrin, vsak narod bo dal v skupni sklad na razpolago tisti del sredstev, ki jih ima v presežku. Svetovne dobrine si bomo delili prek prefinjene oblike blagovne menjave. (Medsebojna delitev dobrin. Mojster -, prek Benjamina Crema, februar 1982)

Ko se bodo borze vrednostnih papirjev zamajale in povzročile finančni požar globalnih razsežnosti, in ta čas zagotovo ni več daleč, bo nastopil čas spoznanja, da temelj ekonomskega sistema ni denar, temveč dobrine. Številni bodo spoznali, da je ponovno reševanje finančnega sistema nesmiselno. In takrat bo na površje priplavala ideja o globalni delitvi dobrin, ki bo slehernemu Zemljanu omogočila zadovoljevanje njegovih osnovnih potreb. 

Kako si lahko zamislimo globalno delitev dobrin? 

V okviru OZN bi lahko ustanovili novo agencijo, katere osnovna naloga bo vodenje skupnega sklada dobrin, v katerega bo sleherna država prostovoljno prispevala tiste dobrine, ki bodo presegale njene potrebe, ter si iz sklada pridobila tiste dobrine, ki ji bodo primanjkovale. Mislimo predvsem na dobrine, ki so ključnega pomena za zadovoljevanje človekovih osnovnih potreb, to so: hrana, neoporečna voda, oblačila, zagotovitev primernega bivališča, zdravstvenega varstva in osnovnega izobraževanja.

Osrednja naloga agencije bo koordinacija delitve dobrin med državami po načinu ‘dobrina za dobrino’ (ang. barter). Menjava po načinu ‘dobrina za dobrino’ pomeni, da se bodo dobrine menjale neposredno med državami, vendar s posredovanjem agencije, ki bo imela celotno globalno sliko vseh ključnih globalnih dobrin. 

Vzemimo, da neka država potrebuje nafto, hkrati pa ima presežke pšenice. Poiskati bi morala državo, ki ima dovolj nafte, a premalo pšenice in z njo zamenjati te dobrine. Vendar bi le težko našli dve državi s tako usklajenimi presežki in potrebami po dobrinah, ki bi se mimogrede ujemali še količinsko in vrednostno. Država ima lahko na primer preveč nafte in premalo pitne vode, druga preveč pšenice in premalo nafte, tretja preveč gozdnega bogastva in premalo zdravil itd. Potrebe in presežki posameznih držav se le redko ujemajo s presežki in potrebami drugih držav. 

Zato bo agencija oblikovala globalni sklad skupnih dobrin, kjer se bodo srečevali presežki in primanjkljaji teh dobrin. Sam sklad ne bo neposredno, na enem mestu, zbiral dobrin in jih pošiljal naprej (kar bi bilo fizično nemogoče), temveč si jih bodo države izmenjevale same med seboj. Sklad bi dejansko zgolj koordiniral pretok dobrin, s čimer bo predstavljal nekakšni globalni trg skupnih dobrin, agencija pa bo imela vlogo upravljalca tega trga, kar s pomočjo današnje visoko razvite informacijske tehnologije sploh ne bo težka naloga; posamezne države pa bodo same skrbele za transport in skladiščenje dobrin. 

Danes to funkcijo popolnoma nezadostno opravlja kaotičen globalni svobodni trg, kjer glavno vlogo igrajo špekulantje in korporacije, ki trgovanje z dobrinami izkoriščajo predvsem za lastne interese in dobičke. Države bodo agenciji pošiljale informacije o presežkih svojih dobrin ali morebitnih potrebah po njih. Torej se bo sklad s skupnimi dobrinami zgolj virtualno polnil in praznil. Če pa želimo, da bo delitev dobrin pregledna in pravična, moramo na nek način vendarle razmišljati tudi o vrednostih dobrin, ki se bodo pretakale preko globalnega sklada. 

Agencija bo za zagotovitev pravičnosti in preglednosti za vsako državo vodila poseben virtualen račun, na katerem se bodo beležile vrednosti prispevanih in prejetih dobrin. V ta namen bi lahko uvedli tudi posebno obračunsko denarno enoto, ki bo služila obračunavanju vrednosti skupnih dobrin v globalnem skladu.

Morda se zdi ideja utopična, v resnici pa je utopično pričakovati, da bo današnja globalna tekmovalna ekonomija zagotovila pravičnost, trajnost in prihodnost človeštva ter našega skupnega planeta.


Več o temi: Medsebojna delitev dobrin