Na tej točki človeške zgodovine imamo dovolj virov, da nahranimo, zagotovimo bivališče in izobrazimo slehernega prebivalca Zemlje. Ne samo to: hkrati imamo globalno zmožnost izboljšanja zdravstvenega varstva, se učinkovito boriti proti nevarnim boleznim in zmožnost, da očistimo okolje. Da ti viri obstajajo, ni samo utopična fantazija, pač pa realnost, o kateri ni potrebno dosti razpravljati. (Richard M. Ryan v predgovoru knjige Visoka cena materializma ameriškega psihologa Tima Kasserja.)

Kaj je narobe s svetom in z nami, ki ga soustvarjamo? Na eni strani stotine milijonov ljudi trpi in umira zaradi lakote ter pomanjkanja drugih najosnovnejši dobrin, na drugi strani prav tako milijoni trpijo zaradi debelosti. Na eni strani ljudje nimajo praktično ničesar, niti hrane, ki bi jo postavili na krožnik, na drugi strani pa si ubijamo glavo z izbiranjem med stotinami milijonov različnih, večinoma nepotrebnih izdelkov (glejte Prekletstvo izbire).

Kakšne so naše vrednote? Smo dobri, sočutni in prijazni, ker sebi in svojim otrokom kupujemo brezštevilne izdelke, kar se še posebej izrazi za božične in novoletne praznike? Morda pa smo preprosto preveč materialistični. In to nas ne naredi bolj srečnih. Nasprotno, postajamo vse bolj nesrečni. Zato živimo na nesrečnem planetu. Del sveta trpi zaradi pomanjkanja najosnovnejših dobrin, del sveta pa zaradi svoje potopljenosti v pretiran materializem.

V knjigi Visoka cena materializma (2002) Tim Kasser ponuja razlago o tem, kako sodobna kultura potrošništva in materializma vpliva na našo vsakdanjo srečo in psihično zdravje. Številne raziskave so pokazale, da ko imamo enkrat dovolj hrane, primerno bivališče, oblačila in druge življenjsko pomembne dobrine, dodatne materialne dobrine le malo vplivajo na izboljšanje naše kvalitete življenja. Kasserjeve raziskave kažejo, da se ljudje, katerih vrednote so osredotočene na kopičenje bogastva in materialnih dobrin, soočajo z večjim tveganjem, da bodo nesrečni, kar vključuje anksioznost, depresijo, nizko samospoštovanje in težave v intimnih odnosih, ne glede na starost, dohodek ali kulturo. Pokazal je, da materialistične vrednote dejansko ogrožajo našo blaginjo, saj vzdržujejo občutke negotovosti, slabijo medčloveške vezi in zmanjšujejo občutenje svobode.

Kasser pravi, da so danes naše temeljne vrednote – po katerih uravnavamo svoja dejanja – predvsem vrednote materializma. Prizadevanje za več materialnih dobrin (kot jih potrebujemo), za finančni uspeh, slavo, telesno lepoto, za moč so v samem središču našega sveta, naših aspiracij, misli in želja. Za to pa, pravi Kasser, plačujemo visoko ceno. Obsežne raziskave namreč kažejo, da se naše občutenje sreče povečuje do meje, ko lahko razmeroma enostavno in varno zadovoljujemo svoje osnovne materialne potrebe. Nad to mejo, pa te povezave ni več.

Ne glede na to, koliko modnih oblačil, avtomobilov, nakita ima nekdo v lasti; ne glede na to kako velika je njegova hiša ali kako nova je njegova elektronska oprema, pa izgubljena priložnost udejstvovanja v priljubljenih aktivnostih in radost medsebojnih odnosov delujeta v nasprotju s potrebnim zadovoljstvom posameznika in s tem proti njegovemu psihološkemu zdravju, pravi Kasser in poudarja, da so vrednote materializma bolj izražene pri ljudeh, ki so v mladosti ali na splošno v življenju trpeli za pomanjkanjem oziroma so živeli v ne-gotovosti in ne-varnosti. S kopičenjem dobrin se človek na nezavedni ravni skuša zaščititi pred ne-gotovostjo in ne-varnostjo. Ljudje, ki se počutijo varne, ki vedo, da njihova eksistenca ni ogrožena, niso tako izrazito usmerjeni k materialnemu.

Poleg tega nam komercialno-medijski aparat v brezštevilnih oglasih, filmih in na številne druge prefinjene načine slika idealizirano podobo življenja, uspeha, človekove zunanjosti itd. Zaradi vse večje razlike med dejansko in idealizirano podobo postane človek frustriran, pravi Kasser. In rešitev mu ponuja neverjetno razvejan potrošniški sistem, ki ga zapeljivo vabi z obljubo: materialne dobrine in storitve (zabava, potovanja…) bodo zapolnile vaše nezadovoljstvo in negotovost.

A to se ne zgodi. Zadovoljstvo je kratkotrajno, potem pa se povrnejo vse frustracije in slabe strani pretiranega materializma. In potreben je nov odmerek dobrin, bogastva, slave itd. Želja za materialnimi dobrinami, slavo, fizično privlačnostjo je kot odvisnost od droge, pravi Tim Kasser. Znajdemo se v začaranem krogu odvisnosti. Želimo vedno več in več. Mnogi ljudje, ki se skoraj ves svoj čas ženejo za bogastvom, slavo, užitki različnih vrst, v osnovi niso dosti drugačni od odvisnikov od alkohola ali droge. A na srečo vedno obstaja izhod.

Sprememba vrednot

S spremembo vrednot pride sprememba našega ravnanja in s tem sveta v katerem živimo. Kasser in številni drugi avtorji pravijo, da človeka mnogo bolj kot materialne vrednote, osrečijo osebni razvoj, razumevanje in sprejemanje svojega pravega bistva, skrb za družino in prijatelje, pomoč v skupnosti in prizadevanje za boljši svet.

Ne gre za to, da bi kar pustili vse, kar imamo. Potrebujemo denar in lastnino. Dobrine so potrebne, da se ljudje počutijo varne in varnost je temeljna psihološka potreba človeka, ki mora biti zadovoljena. A preko tega, kot kažejo mnoge raziskave, bogastvo kaj malo vpliva na človekovo blaginjo. Bistveno je, nadaljuje Kasser, da najdemo pravo ravnovesje med našimi materialnimi cilji in tako imenovanimi notranjimi cilji, ki smo jih omenili v prejšnjem odstavku.

Zato se moramo vprašati: koliko materialnih dobrin, denarja ali časa zares potrebujemo za zadovoljevanje svojih osnovnih potreb? Razmisliti moramo, kakšni so naši odnosi z drugimi, ki pogosto trpijo zaradi našega pehanja za materialnim bogastvom, slavo itd.? Ne gre samo za odnose v družini in s prijatelji, temveč tudi za izjemno slabe odnose, ki vladajo v današnjih podjetjih in drugih družbenih ustanovah ter družbi nasploh.

Kasser se zaveda, da je izjemno težko spremeniti družbene vzorce, saj je materializem globoko vgrajen v našo kulturo, v vzdrževanje potrošniške družbe pa se vlaga izjemno veliko energije. Poleg tega se lahko nemudoma oglasijo skeptiki, ki pravijo, da se bo ekonomija takoj sesula, če ljudje ne bodo veliko trošili in tako veliko delali. Ta argument je seveda popolnoma nesmiseln, saj nihče ne pravi, da ne smemo kupovati, lahko pa smo zmernejši; družbena porazdelitev dela in bogastva pa mora postati pravičnejša, usmerjena k blaginji vseh, ne zgolj k bogastvu posameznikov na račun večine.

Kasser predlaga kar nekaj zanimivih rešitev. Urediti oziroma omejiti bi morali področje oglaševanja in ustvariti prostore, ki so povsem brez reklam in oglasov (predvsem v šolah in na javnih površinah). Vsem ljudem bi morali omogočiti varno zadovoljevanje njihovih osnovnih potreb, s čimer bi zmanjšali negotovost in strah v družbi. In mnogo srečnejši bi postali, če bi si delil stvari med seboj, namesto da se bogastvo kopiči v rokah manjšine.

Vir: Visoka cena materializma