Mae je odprla zbirno spletno stran podjetja in jo začela pregledovati. Odločila se je, da se bo čez noč prebila skozi celoten zbir informacij iz notranjih in zunanjih virov. Tam so bila obvestila podjetja o dnevnih menijih, vremenu, vsakodnevne modre misli – prejšnji teden so bile Gandijeve, Salkove, Matere Tereze in Steva Jobsa. Objavljena so bila obvestila o obiskih v kampusu: predstavnika agencije za posvojitev hišnih ljubljenčkov, senatorja, kongresnika iz Tennesseeja, direktorja Zdravnikov brez meja. Mae je z obžalovanjem ugotovila, da je zamudila jutranji obisk Nobelovega nagrajenca Muhammada Yunusa. Prebijala se je skozi goro sporočil in iskala tiste, za katere se ji je upravičeno zdelo, da se od nje pričakuje odgovor. Našla je vsaj 50 anket, ki so ocenjevale mnenja zaposlenih o različnih usmeritvah podjetja, o optimalnih rokih za prihodnja skupna srečanja, sestanke interesnih skupin, termine praznovanj in dopustov ... Našla je peticijo za več veganske ponudbe za kosilo in jo podpisala ... Do desetih zvečer se je prebila skozi vsa notranja sporočila in opomnike podjetja in odprla svoj osebni podjetniški račun, samo tisti dan je prejela 118 sporočil ... (The Circle, objavljeno v The Telegraph).

Zgornji odlomek je iz romana The Circle (Dave Eggers, 2013), po katerem je bil posnet istoimenski film (The Circle, 2017), ki se te dni vrti v slovenskih kinematografih pod naslovom V mreži. Čeprav se film oglašuje kot znanstveno fantastični triler, pa to zagotovo ni. Je življenje v družbenih omrežjih res znanstvena fantastika ali je vsakdanja realnost ne samo milijonov, temveč milijard ljudi? Samo Facebook se približuje 2 milijardama aktivnih uporabnikov, Twitter jih ima 645 milijonov, Instagram 300 milijonov, če naštejemo samo najbolj znane (glejte celotni seznam družbenih omrežij).

Zgodba gre takole: Mae (Emma Watson) se zaposli v korporaciji The Circle, ki upravlja istoimensko globalno družbeno omrežje, in se dokaj hitro vključi v super moderno delovno okolje, ki poleg vrhunske tehnologije ponuja vse, kar človek potrebuje v življenju: čudovito okolje, zdravo hrano, vrhunsko zdravstvo, številne tečaje; jogo, meditacijo; teambuilding, šport, vrhunsko zabavo in še in še. Krog (the circle) je tako sklenjen, zaposleni so lahko ves čas notri, vključeni, zunanjega sveta sploh ne potrebujejo več.

Korporacija The Circle, katere stavbe so simbolično postavljene v krogu, pa tako kot svoje zaposlene želi omrežiti in vključiti ves svet, ki je mimogrede – the circle. Mae se v hierarhiji podjetja naglo vzpenja. Direktor in soustanovitelj podjetja Eamon Bailey (Tom Hanks) jo seveda opazi in izkoristi za svojo vizijo podjetja – vse naj postane vidno, s čimer bo zagotovljena popolna transparentnost in onemogočena sleherna laž. Mae prva postane totalno vključena, nosi majhno kamero in celotno več stomilijonsko omrežje The Circle ji lahko ves čas sledi ter komentira njene aktivnosti. Kar se kmalu spremeni v družinsko moro in smrt prijatelja Mercerja (Ellar Coltrane), ki hoče živeti na star način – brez sleherne naprave, ki bi ga vključevala v globalna omrežja.

Družbena omrežja – zlata jama komercializacije

Prava družbena omrežja, kot so Facebook, Twitter in Instagram, so, kakor knjižni in filmski The Circle, velike korporacije, ki ponujajo spletne platforme, ki jih z vsebinami (zapisi, slikami, filmčki, glasbo itd.) brezplačno polnijo uporabniki – samo Facebook je dnevno bogatejši za 300 milijonov fotografij. Ta neskončen vir podatkov in informacij pa je zlata jama za komercialno izkoriščanje. Računalniški algoritmi iz aktivnosti uporabnikov prepoznavajo vzorce njihovega obnašanja, ki so skupaj s številnimi osebnimi podatki neizčrpno naravno bogastvo za tržnike, ki lahko oblikujejo ciljno oziroma povsem individualno oglaševanje. Tako podjetjem ni potrebno delati dragih in zamudnih anket, saj jim uporabniki sami ponudijo vse o sebi. Mimogrede, Facebook je samo v prvih treh mesecih 2017 ustvaril 3,06 milijard dolarjev čistega dobička.

Mae se vklopi nazaj

A vrnimo se spet k filmu. Po smrti prijatelja Mercerja se Mae za nekaj dni popolnoma izklopi iz omrežja. Vendar spozna, da s tem ne bo rešila ničesar. Zato se vrne v samo srce omrežja The Circle in pred publiko zaposlenih in celotnim omrežjem uporabnikov omreži direktorja in njegovega glavnega pomočnika. Če naj bo vse vidno, transparentno in brez laži, potem naj to velja tudi za direktorje – vsa njihova korespondenca, vsi njihovi pogovori, vsi sestanki, vsa lobiranja, vse pogodbe; vse postane vidno vsem v omrežju.

To si velja zapomniti: če smo navadni državljani na družbenih omrežjih in na drugih medijih izpostavljeni total(itar)nemu nadzoru in komercialnemu izkoriščanju korporacij in politike, potem je treba tudi njih vključiti in narediti vidne oziroma popolnoma transparentne. Nič več internih, zaupnih in tajnih dokumentov; nič več prikritega lobiranja, nič več tajnih ali za javnost zaprtih sej, nič več skritih telefonskih številk in šifriranih e-majlov, itd. Majhni in večji šefi, direktorji, politiki, bankirji in drugi voditelji naj bodo izpostavljeni totalnemu nadzoru javnosti – kar preko družbenih omrežij. Morda potem ne bo več milijonov v davčnih oazah; številnih konfliktov in vojn, izkoriščanja ljudi, uničevanja okolja, itd.

Družbena omrežja, Internet, mobilni telefoni, kamere so dejstvo; pred njimi se ne moremo skriti, tudi če se želimo. Vendar naj pravila igre veljajo za vse. Če smo običajni ljudje vidni svetu, naj bodo tudi politiki, bankirji, šefi, direktorji, župani. Naj ne bodo vidni samo preko všečnih propagandnih fotografij na Instagramu in kratkih zapisov na Twitterju, javnosti naj bo vidno njihovo celotno delo. Saj vendar živimo v 21. stoletju.

Torej, ničesar ne dosežemo, če se skušamo pred njo skriti, bolje je, da tehnologijo izkoristimo – v politiki, ekonomiji, v izobraževalne, znanstvene in druge namene. Za to pa potrebujemo javno informacijsko infrastrukturo, tako kot javne ceste, komunalna, električna in druga omrežja. Nobenega razloga ni, da ne bi bili Internet in družabna omrežja pod nadzorom javnosti in v lasti države ali celo globalne skupnosti. Kot globalno javno dobro, univerzalno dostopno vsem. Ne za komercialne namene, temveč za večjo povezanost človeštva, za brezplačno delitev znanja in drugih dobrin človeške ustvarjalnosti ter za skupni nadzor nad nosilci politične in ekonomske oblasti.