{facebook http://za-misli.si/images/bog.jpg}

Pred leti me je nekdo vprašal ali pa sem prebral o tem, kakšen očenaš molim. Začudil sem se vprašanju, saj da je samo eden, sem rekel. Že, že, a v predzadnji vrstici se razlikuje: in ne vpelji nas v skušnjavo (latinsko: et ne nos inducas in tentationem), kar je bogokletno, ali ne daj, da pademo v skušnjavo. Niti malo nisem pomislil, da je v obeh besedilih tako velika razlika. Danes ponovno pišem¹ o pravilni molitvi očenaša, saj ga še vedno napačno molijo.

Zakaj tako? Zakaj so skoraj vse veroizpovedi ohranile bogokletni tekst, ne vem. Se v to ne spuščam. Naj drugi odgovorijo. A v tekstih, ki so objavljena v prevodih svetih pisem, so na žalost tudi različna besedila². Zdi se, kakor da bi prevajalci ne vedeli, kaj prevajajo, ali pa so imeli navodila, kako morajo prevesti. To pa ni razumljivo: zakaj zavajati ljudi in zakaj izzivati Boga? Pa ne samo to. Nihče od molivcev se ni vprašal in se niti dandanes ne vprašuje, kako je mogoče, da svojega Boga Očeta izziva, kot da je Bog tisti, ki naj bi nas vpeljeval v skušnjavo, ko vendar vemo, da nas ravno on ne bo vpeljeval v skušnjavo, saj je to bogokletno in satanistično, kajti Bog nam dobrotljivo in milostno pomaga, ne pa da bi nas zavajal in spravljal v greh.

Kako to, da danes verniki molijo satanistično in bogokletno tako pri bogočastju kot doma? In da nikomur ne pade na pamet, da bogokletno moli? Odgovor lahko podam na svojem primeru: nikoli nisem pomisli na to, da molim satanistično. Še več: zaupal sem kaplanom in župnikom, zaupal sem cerkvi in vsem predstojnikom, še posebej pa zato, ker sem verjel, da so prevajalci korektno, strokovno in pošteno prevedli Jezusovo besedo. Saj se kaj drugega ne sme, sem mislil in verjel.

A kaj, ko človek po toliko letih le vidi, da je delal greh, če se katoliško izrazim. Da si bil človek ali vernik zavedèn. Saj sem že neštetokrat bral biblijo in nisem opazil razlike, ker je bil očenaš bogokletno zapisan. Sam sem tja od leta 1955 in naprej bral biblijo ali sveto pismo kot mu rečejo. Leta 1958 je izšla mariborska izdaja in ta ima v obeh navedbah očenaša (Matej, Luka) zapisano: in ne vpelji nas v skušnjavo. Pa vsi so molili isto, od fajmoštrov do »pobožnih« žena in moških. Pa bral sem verske časopise: Družino, potem Ognjišče, pa razne »pobožne« knjige raznih »slavnih« pisateljev, a o tem, da molim narobe in da molim bogokletno, nikjer nič. Potem sem študiral teologijo: a je kdo od znanstvenih profesorjev kaj takega omenil, da molim(o) bogokletno? Nihče. Kakor, da so vsi teologi morali biti o tem tiho ali pa niso bili resni, kar je skoraj malo verjetno, ali pa, da tega niso vedeli in so menili, da delajo prav.

In potem nekega dne sporočilo: saj molite satansko! Bogokletno! Boga postavljate za grešnika! Groza, ko se spomnim na to. Pa je res mogoče, da so nas prevajalci postavili v zlaganost? V roke mi je prišla izdaja iz leta 1995³. Ta izdaja ima drugačen tekst. Že Matej je drugače preveden Luka pa tudi. Matej: »ne daj, da pademo v skušnjavo« in Luka: »in ne daj, da pademo v skušnjavo«.

To je pa gotovo nekaj drugega. Nič bogokletnega, nič satanskega, pač prošnja k Očetu, kakor nas je Jezus učil moliti. In ne satan, kot je v vseh ostalih prevodih. No, pokukal sem tudi na splet, kajti dandanes lahko najdemo biblijske tekste tudi na internetu in z lahkoto iščemo citate in biblijo beremo. Tu sem našel tudi zanimiv tekst očenaša: in sicer se prevajalec ni mogel odločiti, ali naj da Jezusov in božji tekst ali satansko bogokletnega. Pri prevodu očenaša iz Matejevega evangelija je zapisano: »in ne vpelji nas v skušnjavo ali ne daj, da pademo v skušnjavo«, pri Luku pa ostane isti satanski in bogokletni tekst. Zakaj tako, ne vem. Ampak vedno bolj čudno se mi zdi, zakaj je takšno prevajanje, saj z gotovostjo vemo, da je »in ne vpelji nas v skušnjavo« prav gotovo satanizem in bogokletje, kar je na po katoliško rečeno največji greh! A ne le greh, ampak žalostno izzivanje Boga Očeta, ki nam pomaga, je dobrohoten, ne pa zlobnež, kakor se kaže iz tega bedastega besedila.

V opombi zgoraj sem navedel štiri različne prevode teksta očenaša, tako da lahko sami primerjate besedilo, ki so ga do nedavnega prevajali satanistično in bogokletno, vsaj od leta 1995 naprej in tudi delno na spletu, kjer navajajo tudi drugo inačico, a le Svetopisemska družba Slovenije iz leta 1995 daje pravo besedilo očenaša, ki Boga ne postavlja za grešnika. Vsi ostali prevodi očenaša pa Boga postavljajo za grešnika, kar je neverjetno.

Na koncu naj vsakega, ki še živo moli svojega Očeta, ne v cerkveni stavbi, ampak doma, kakor je Jezus predlagal, ne zapovedal⁴, v svoji sobi ali kjerkoli v naravi, ki se intimno povezuje s svojim Očetom, ki je v nebesih in bo prišla k nam njegova očetnjava, ne kraljestvo, kakor si človek bedasto predstavlja, opomnim, da naj pri molitvi ne pade v skušnjavo, da bi molil bogokletno in satana, ampak Očeta božjega sina Jezusa, da boste imeli zasluženje in ne pogubljenje, kakor večina, ki ne ve kaj moli in moli satana in bogokletno. Če kdo meni, da se bo besedilo očenaša v cerkvi spremenilo, se gotovo moti. Zato pa ostaja nerazumljivo, da vsa teologija in vsi aktivni katoliki tako bogokletno molijo in ne popravijo pravilnega besedila očenaša, kakor ga je božji sin Jezus predlagal in (na)učil moliti svoje apostole…

__________________________

[1] O očenašu sem že pisal na spletni strani Za-misli: http://za-misli.si/kolumne/ostali-avtorji/3198-oce-nas-marijan-gerdej, tukaj dodajam aneks in ponovno poudarjam: dajmo, spremenimo besedilo in ne žalimo več svojega Očeta!!!!

[2] OČENAŠI V RAZLIČNIH IZDAJAH BIBLIJE:

1.       Svetopisemska družba Slovenije na internetu /http://www.biblija.net/biblija.cgi?l=sl/

Matej 6. poglavje

Oče naš, ki si v nebesih,

posvečeno bodi tvoje ime.

10 Pridi tvoje kraljestvo.

Zgôdi se tvoja volja

kakor v nebesih tako na zemlji.

11 Daj nam danes naš vsakdanji

Ali bitnostni ali za življenje potrebni ali jutrišnji ali današnji.

kruh;

12 in odpústi nam naše dolge,

kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom;

13 in ne vpelji nas v skušnjavo,

Ali ne daj, da pademo v skušnjavo.

temveč reši nas hudega.

Luka, 11. poglavje:

1 Nekoč je na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev dejal: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« 2 Rekel jim je: »Kadar molite, recite:

Oče!

Različica Oče naš, ki si v nebesih.

Posvečeno bodi tvoje ime.

Pridi tvoje kraljestvo.

Različica Naj pride na nas tvoj Sveti Duh in nas očisti; nekateri rkp. dodajajo Zgôdi se tvoja volja / kakor v nebesih tako na zemlji.

3 Naš vsakdanji

Ali bitnostni ali za življenje potrebni ali jutrišnji ali današnji.

kruh nam dajaj od dne do dne

4 in odpústi nam naše grehe,

saj tudi sami odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan,

in ne vpelji nas v skušnjavo!«

2.       Sveto pismo stare in nove zaveze, ekumenska izdaja z novim prevodom nove zaveze, Svetopisemska družba Slovenije 1995:

Matej, 6. poglavje, 13. vrstica: ne daj, da pademo v skušnjavo«.

Luka, 11. poglavje: »in ne daj, da pademo v skušnjavo«.

3.       Sveto pismo nove zaveze, založil Lavantinski škofijski ordinariat v Mariboru 1958:

Matej, 6. poglavje, 13. vrstica: »in ne vpelji nas v skušnjavo«.

Luka, 11, poglavje: »in ne vpelji nas v skušnjavo«.

4.       Sveto pismo starega in novega zakona, London, British & Foreign bible society, 1967:

Sv. Matevž, 6. poglavje: »In ne vpelji nas v skušnjavo«.

Sv. Lukež, poglavje 11: »In ne vpelji nas v skušnjavo«.

[3] Sveto pismo stare in nove zaveze, ekumenska izdaja z novim prevodom nove zaveze, Svetopisemska družba Slovenije 1995.

[4] »Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu, ki je na skritem. In tvoj Oče, ki vidi, kar je skrito, ti bo povrnil« (Matej, 6, 6). Jezus torej ni rekel: pojdi v cerkev in tam moli, ampak pojdi v svojo sobo. S tem je jasno pokazano, da ni treba postavljati svetišča in cerkve, kakor to delajo narobe že več kot dva tisoč let.