3.3. 2017 smo prav na vas osebno, gospa Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), naslovili dopis, da natančno določite časovnico za pripravo vseh podzakonskih aktov za operativnost Zakona o osebni asistenci. Vsi pripadajoči pravilniki, komisije v sestavi in obrazci morajo biti že dokončno izdelani pred 30.6. 2018. Z vaše strani pa samo popoln molk in ignoranca!

Dobili smo vljudnostno-formalni dopis s strani direktorice Direktorata za invalide, ga. Dragice Bac, kjer se nam najprej zahvaljuje za poziv, nato pa nas miri z nedefinirano obljubo pravočasnega začetka priprav aktov ter zagotavlja, da bomo vabljeni h konstruktivnemu sodelovanju. Od tega sedaj ni bilo še nič. Glede na naše skoraj dvajsetletne izkušnje delovanja in sodelovanja na MDDSZ praznim besedam ne verjamemo več. Tako kot se namreč obljube glede Zakona o dolgotrajni oskrbi spreminjajo vsako četrtletje in o zadnjih rokih za njegovo sprejetje poslušamo že polnih 15 let! Le misel, da bo naš zakon pogojevan z dolgotrajno oskrbo nas navdaja z grozo.

Nikar si nas ne drznite vstaviti v paket rešitev skupaj s tem zakonom, saj je bil Zakon o osebni asistenci zasnovan kot samostojen prav z namenom stroge ločitve od medicinske obravnave, če hočete medikalizacije. Ne gre pozabiti, da je drugo leto volilno in tema osebne asistence, tako kot doslej ne, gotovo ne bo med prioritetnimi političnimi in medijskimi temami.

 Lahko navedemo primer Zakona za izenačevanje možnosti invalidov, ki je stopil v veljavo konec leta 2010, podzakonski akti bi morali biti sprejeti do konca 2011, a dejansko so v veljavo stopili šele 2014 (vendar ste morali predhodno leta 2013 na račun zavlačevanja prejeti tožbo) – bistvo je, da zakon dejansko tri leta ni bil operativen.

Ocenjujemo, da že sedaj zmanjkuje časa, ker so nedorečene še mnoge stvari, ki ključno vplivajo na vsebino zakona in način njegovega izvajanja. 1.1.2019 se namreč nočemo zbuditi brezposelni ter brez možnosti osebne asistence, da na ta praznični dan obstanemo priklenjeni na posteljo; govorim v imenu vseh, ki so sedaj uporabniki ter tudi vseh novih upravičencev! Ne gre pa pozabiti tudi na naše zaposlene – osebne asistente.

Da ne govorimo o Zakonu o socialno varstvenih prejemkih, ki ste ga spisali, promovirali ter se je izkazal za »prav nič socialnega« (in to za časa leve vlade); šlo pa je navadno kreditiranje v stilu starih praks nacionalizacije. V strahu pred tem so se mnogi odrekali varstvenim dodatkom, da ne bi obremenjevali svojih potomcev. Zato ste ga pred kratkim tudi na hitro popravili, ministrica, kaj ne? Tu so še »razvpiti vavčerji«, institucionalizacija pod krinko deinstitucionalizacije (gradnja na Debelem rtiču, pa številni novi vdc-ji, projekt socialne aktivacije ...).

Nenazadnje pa moram omeniti tudi vaše podlo discipliniranje (beri maščevanje) dolgoletnega uslužbenca MDDSZ Cveta Uršiča, ki ste ga zaradi neformalne  vloge v stranki Nsi pri sprejemanju Zakona o osebni asistenci degradirali in umaknili z njegovega delovnega mesta. Vsak, ki me vsaj površno pozna in je vešč uporabe Googla, lahko poišče katerega izmed številnih člankov, ki sem jih vsebinsko namenila njemu, ko je bil sprva v vlogi direktorja FIHO in kasneje kot direktor Direktorata na vašem ministrstvu. Verjemite, da ni šlo za ljubezenska pisma ali izpovedi verne grešnice. Kolikor imam vpogleda (mislim pa, da ga imam), je namreč gospod Uršič prava oseba, ki bi v zakonitem roku uspel sprovesti podzakonske akte. Osebno sem prepričana, da je morda na MDDSZ zgolj še Davor Dominkuš sposoben podobnega podviga – pa nihče drug!

Upamo, da se bo celotna socialno varstvena mašinerija in vsa strokovna struja, ki vnemo zagovarja enake možnosti zganila tudi v našo podporo vred, z gospo dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič; da bomo ohranili socialno pravičnost in človekovo dostojanstvo.