Danes je v “obtoku” mnogo izrazov za globalno prevladujoči ekonomski sistem - kapitalizem, turbokapitalizem, hiperkapitalizem, neoliberalizem itd. - a noben med njimi zares ne zajame njegovega bistva. Najbolj pa se približamo pravi “naravi” ekonomskega sistema s pojmom “kazino ekonomija”. 

Najpomembnejše institucije sodobne ekonomije so banke in druge finančne ustanove (predvsem različni skladi), ki na finančnih trgih in borzah špekulirajo in manipulirajo z ogromnimi finančnimi sredstvi. Finančne trge si lahko predstavljate kot velikanske kazinoje oziroma igralnice, v primerjavi s katerimi sta Las Vegas in Macao, z vsemi svojimi igralniškimi kapacitetami, le neznaten prašni delec.

Ko govorimo o ekonomski krizi, je to zgolj kriza globalne večine. Finančni trgi je niso doživeli. Eden najpomembnejših ameriških borznih indeksov S&P 500 je od konca leta 2008 do konca 2016 zrastel kar za 250 %; borzna vrednost podjetij, ki jih indeks zajema, se je tako dvignila z 8,1 bilijona dolarjev (8.100 milijard) na 20,2 bilijona (20.200 milijard) (Valuation Data). V istem času pa je ameriško gospodarstvo najprej nazadovalo za 2,8 % v letu 2009, potem pa raslo po letni stopnji približno 2 % (CNN Money). 

A govorimo samo o enem borznem indeksu, nismo omenili indeksa Dow Jones in drugih najmočnejših svetovnih indeksov, ki so rasli s podobnim tempom. Skupna borzna vrednost 60 najmočnejših svetovnih borznih trgov je februarja 2016 znašala 69 bilijonov dolarjev (69.000 milijard) (All of the World’s Stock Exchanges by Size). Toliko za predstavo. In velik del teh sredstev je na borze “priteklo” po veliki gospodarski krizi 2008, ki bogatih ni samo “zgrešila”, temveč jih je ravno nasprotno - močno obogatila.

Od kod takšna neverjetna rast borznih indeksov, ki se meri v desetinah bilijonov (1 bilijon je 1.000 milijard) dolarjev in drugih valut? Denar so deloma priskrbele največje globalne centralne banke, ki so “natisnile” oziroma ustvarile denar za reševanje ekonomske krize v skupni vrednosti preko 9 bilijonov dolarjev (9.000 milijard). Del denarja pa izhaja iz obsežnega zadolževanja po krizi 2008, tako da so se skupni dolgovi držav, podjetij in tudi gospodinjstev v tem času povečali za kar 57 bilijonov dolarjev (57.000 milijard). Veliko tega denarja je “našlo pot” na finančne borze.

Potem pa gre še za eno značilnost borz, namreč rast na podlagi prihodnjih pričakovanj ali borzne evforije, kar ustvarja virtualno bogastvo brez kakršnegakoli pokritja v svetu realne ekonomije (aktivnost gospodarstva, poraba gospodinjstev in držav). “Žetoni” s katerimi se špekulira na finančnih trgih in borzah so v resnici podjetja, naravne dobrine, cele države, okolje, dolgovi, celo ljudje itd. Na borzah se špekulira z vsem in edino merilo njihovega delovanja je kar največji dobiček. In koristi od tega imajo samo posamezniki. Po zadnjih podatkih je na svetu rekordnih 2.043 milijarderjev (lani 1.810), ki imajo v lasti skupno 7,67 bilijona dolarjev oziroma 7.670 milijard dolarjev (lani “samo” 6,48 bilijona). (Forbes)

Dejansko so borze legalni mehanizem za prerazporejanje bogastva od globalne večine k zelo bogatim elitam. Spomnimo se samo nedavnega podatka humanitarne organizacije Oxfam, da ima samo 8 najbogatejših Zemljanov toliko bogastva, kot najrevnejša polovica oziroma 3,6 milijarde Zemljanov (Oxfam). Verjetno še vedno veliko ljudi misli, da je najbogatejši Zemljan, prvi med osmimi, Bill Gates, ki ima premoženje vredno 86,4 milijarde dolarjev, še vedno glavni lastnik Microsofta; v resnici pa ima v lasti le 2,3 % podjetja. (Forbes) 

Bill Gates je predvsem borzni špekulant, ki z borznim trgovanjem služi milijarde. In ker ima slabo vest, tako kot večina milijarderjev, ki s svojim delovanjem pomagajo ustvarjati globalno revščino, je hkrati tudi “zelo” dobrodelen. Najprej vam vzame velik hlebec kruha, potem pa vam “podari” nekaj drobtinic oziroma ostankov - to je v resnici dobrodelnost bogatašev. Ne potrebujemo takšne lažne dobrodelnosti, temveč bolj pravičen ekonomski sistem, ki ne bo utemeljen na zasebnem prisvajanju skupnega globalnega bogastva - s pomočjo finančnih trgov in borz.

Izraz “kazino ekonomija”, ki najbolje opisuje današnji ekonomski sistem, ni nov, že pred več kot tridesetimi leti ga je uporabljal ekonomist Bennett Harrison in nekateri drugi (There Was a Reason They Called It the Casino Economy). Takšen sistem je ekonomsko, družbeno in okoljsko ne-vzdržen in destruktiven. In temu sistemu so dnevi šteti, morda ne ravno dobesedno dnevi, morda tedni ali meseci; kajti že v relativno bližnji prihodnosti lahko pričakujemo hud borzni zlom. Neprestana rast borznih vrednosti, ki je od leta 2009 skorajda neprekinjena, bo doživela svoj finale z “glasnim pokom borzni balonov”. To je neizogibno!

Takrat bo končno nastopil čas, da se prebudimo iz iluzije vselej rastoče in špekulativne ekonomije, ki že desetletja obseda razvitejši del sveta. Kajti osrednji “ekonomski problem” ni denar, ni dobiček, niso borze, niso banke, temveč ljudje, ki potrebujejo dobrine za svoj obstoj in blaginjo. Ekonomija delitve je ime za ekonomsko ureditev prihodnosti, ki bo vsem ljudem zagotavljala dobrine za zadovoljevanje njihovih osnovnih potreb. To pa je temelj blaginje, medsebojnega zaupanja, trajnostnega razvoja in s tem miru na planetu Zemlja.