Najpomembnejša postranska stvar ni nogomet, ampak elektrika. Brez nogometa lahko preživijo tudi kavč & šank skrajneži. Še več: brez nogometa lahko preživijo tudi navijači in celo nogometaši. Prvi bi hitro našli drugo versko blaznost za sproščanje svojih duševnih bolezni, drugi pa bi se lotili telesu bolj prijaznega športa, postali kavč & šank skrajneži ali z dotlej prisluženimi milijoni preprosto uživali življenje.

Brez elektrike pa se ne bi razblinil le nogomet, kot ga poznamo. Kavč bi izgubil smisel. Šank bi se ob mraku zaprl. Izpuhteli bi digitalni milijoni. V obliki, kot jo poznamo, bi izginilo bolj ali manj vse, kar poznamo …

Zaprite oči in si zamislite svet brez nogometa! … Gre? … Zdaj pa si zamislite svet brez elektrike! … Vzemite si čas! Ni kolumna o tem.

…

Nogomet in elektrika imata nekaj skupnega – to so ljubiteljski strokovnjaki. Ti psi lajajo, a karavani gresta naprej … V nogometu je preveč denarja, v elektriki pa preveč vsega, da bi se ozirala na blodnje pametnjakovičev, ki bi z eno ali dvema potezama rešili vse njune težave, spotoma pa še svet. Oboji raje zaposlujejo prave strokovnjake, ki z več potezami počnejo točno to …

Bi lahko bil nogomet boljši? Težko. Bi lahko bil lepši? Ja, če bi se vsi odpovedali temu, da mora njihovo noštvo nujno zmagati …

Bi lahko bila elektrika boljša? Težko. Bi lahko bila lepša? Ja, če bi se vsi odpovedali temu, da nam je na voljo v neomejenih količinah, vedno in skoraj povsod …

Če ni posredi naravna nesreča, motenj v oskrbi z elektriko ne predvidevajo ne ljubiteljski ne pravi strokovnjaki. Marsikateri nestrokovnjak sploh ne ve, da lahko elektrike tudi ni. To ne pride več v poštev. To bi bil konec sveta …

Zdaj pa se poslovimo od nogometa! O njem so dosti povedali eni in drugi in tretji. Nekaj klikov nas loči od neizmerljive zakladnice njihovih modrosti & norosti, ki ji lahko posvetimo vse življenje, pa je ne bomo niti bežno preleteli.

Zakladnica električnih modrosti & norosti je precej manjša, a še vedno neizmerljiva. Za razliko od nogometne pa jo polnijo predvsem ljubiteljski strokovnjaki. Odkar je jasno, da Zemlja slabo prenaša naše zajedanje, nakladajo o obnovljivih virih energije. V njihovih pravljicah so ti viri tako enostavni, čisti in vsemogočni, da bi nas lahko bilo 3-krat več in bi vsak porabil toliko energije, kot je zdaj porabi povprečen Združenodržavčan, pa se to ne bi nikjer poznalo.

Resnica je seveda drugačna. A resnico malokdaj slišimo. Strokovnjaki dandanes niso več cenjeni. Javna občila jih malokdaj povabijo k besedi. Res govorijo proti oblasti, a govorijo tudi proti 'navadnim' ljudem, njihovemu mišljenju in njihovim navadam. Poleg tega vse naštete zmerjajo zapleteno, tako da moraš zraven misliti. Kdo bo to poslušal?

A jih je vredno poslušati. Včasih je zelo poučno. V nedavni Mladini so npr. dali besedo enemu, ki je razmeroma preprosto in utemeljeno razložil, kako nas elektrika oskrbuje, in neubranljivo ovrgel vse te puhle gradove v obnovljivih oblakih. Najpomembnejša postranska stvar na svetu na velikem platnu – neprecenljivo in vredno branja …

Elektrika je tako pomembna, da mora delovati. In presenetljivo – deluje. Deluje kljub izjemni velikosti omrežja, zapletenosti in nepredvidljivosti mnogoštevilnih postopkov. Za brezhibno oskrbo z njo so zadolžene stotine ljudi: strokovnjaki in pač zaposleni, vestni in brezbrižni, spretni in površni, pridni in leni, dobri in hudobni. Zaposleni so v različnih državah, v velikih državnih in zasebnih podjetjih, kot obrtniki in fušarji. Med seboj in s strankami imajo dobre in slabe odnose, jezikovne, kulturne in komunikacijske šume in sporazume. So skratka takšni kot v vseh drugih panogah, ki so pomembne za našo dobrobit …

… A nobena ne deluje tako brezhibno kot oskrba z elektriko. Politika, sociala, zdravstvo, šolstvo, bančništvo, gradbeništvo, prehrana, kultura, obramba, okolje, zunanje zadeve … Vse je šlo že skoraj čisto k vragu; le elektrika je ostala. Ni se je dotaknila kriza. Begunci je ne ogrožajo. Menjav oblasti sploh ne opazi. V njej je ravno toliko umazanih poslov kot drugod, a se zaradi njih ne ustavi. Mirno teče svojo pot in drži pokonci malodane vse, kar nas opredeljuje kot posameznike in družbo. Brez nje bi bili drugi in drugačni …

In če lahko brezhibno deluje oskrba z elektriko, bi lahko v enakih razmerah z enakimi ljudmi enako brezhibno delovalo tudi vse ostalo. Vzorec imamo. Treba bi ga bilo le prenesti na druga področja in evo nam druge Švice, ne da bi morali karkoli spremeniti …