Prejšnji teden sem časniku Večer poslal dve pismi bralcev. Niso ju objavili, zato ju objavljam tukaj. Spodaj pa sledijo pripombe, ki jih ni v pismih …

o

1. Odziv na rasistične izjave v potopisnem članku o Johannesburgu – Nogomet in zlato

»Ljudje so se v teh krajih (na SV Južnoafriške republike) naselili v začetku 20. stoletja,« je napisal nepodpisan novinar v članku pod zg. naslovom z dne 21. 12. 2017 na str. 17. A res? A prej pa jih ni bilo? Ali tamkajšnji domorodci morda sodijo v isti razred naseljencev kot bivoli, gazele in kače? …

Časi se spreminjajo. Zgodovina ni več samo zgodovina belcev in njihovih stikov z nebelci. Danes se spodobnemu človeku zaleti, če po nesreči izusti, kar so mu 'humani' učitelji vtepali v glavo – da je Kolumb odkril Ameriko. A še tak belski rasist se verjetno ne bi spomnil Kolumba oklicati za prvega človeka na ameriških tleh …

Narodna stranka JAR je leta 1948 Soweto morda res označila kot »odlagališče črnih.« A ko jo v 21. stoletju tako prostodušno povzame slovenski novinar, tega ne moremo razumeti kot površnost, ampak kot neumnost ali rasizem.

Pričakujem opravičilo: ne meni, ampak prezrtim in 'odloženim' soljudem.

o

2. Odziv na napačen izračun o višini honorarja Tine Maze za knjigo – Še. Eno. Slovo.

… od matematike

Tekstna naloga: »Naklada […] je pet tisoč izvodov, cena posameznega izvoda pa je 28,90 evra. […] Če bodo [kupci] poiskali vse izvode v nakladi, bodo založnik in oba avtorja […] bogatejši za …?«

Odgovor učenca Uroša Esiha: »Za 144.500 evrov.«

Uroš, sedi, 1!

Pravilna rešitev naloge: 5.000 X 28,90 € = 144.500 €; 144.500 € – 8,5 % (DDV) = 132.217,50 €; 132.217,50 € – 50 % (distribucija in prodaja) = 66.108,75 €; 66.108,75 € – (lektoriranje + oblikovanje + priprava za tisk + oglaševanje + predstavitve …) = bruto honorar obeh avtorjev + ostanek založbi.

Saj si tudi na Večeru novinarji in uredniki ne razdelite vsega denarja od prodanih izvodov, ali pač?

Na kolikšno 'bogastvo' lahko torej iz naslova prodaje svoje knjige računa Tina Maze? Podrobnosti pogodbe ne poznam, a ponavadi avtor dobi 6–7 % maloprodajne vrednosti knjig. Predpostavimo, da ga. Maze kot soavtorica dobi 4 %. 144.500 € X 4 % = 5.780 € bruto = 4.203,79 € neto. Štiri jurje pod pogojem, da se po redni ceni prodajo vsi izvodi …

Res bi bilo sumljivo, da eminentni slovenski pisci tolčejo revščino ali poleg pisanja opravljajo toliko del kot g. Pahor, ko pa ta 'nesramno' bogata 'smrklja' z na hitro napisano knjigo mimogrede obogati za nekaj deset tisočakov. Ne, v Sloveniji se v knjigotrštvu obrne premalo denarja, da bi lahko od pisanja obogatel kdorkoli – tudi ne takšen kerlc, kot je ga. Maze.

o

Kaj imata pismi skupnega? Urednike in zadevne novinarje sem opozoril na dve grdi, debeli in nesramni laži. Obe laži kazita časopis, za katerim ti ljudje stojijo s svojimi imeni, svojim delom in – če hočejo ali ne – svojo častjo. Kljub temu ni bilo odziva.

A zakaj bi pljuvali v lastno skledo? Če objavljajo opozorila bralcev o svojih napakah in se zanje opravičujejo, jih bo videlo dosti ljudi. Lahko si rečejo: »Ta cajteng pa ni zanesljiv; kar naprej se motijo in se morajo opravičevati!« Če sebi in bralcem pokrijejo oči in ušesa, pa bo samo kak pes zalajal in karavana bo šla dalje.

Iz Večerovih pisem bralcev je razvidno, da tamkajšnji uredniki počnejo prav to. Mnoga objavljena pisma bralcev namreč ne govorijo o tem, kar so nekaj dni predtem zapisali novinarji, ampak o tem, kar se je piscem v trenutku navdiha pletlo po glavi o življenju, vesolju in sploh vsem. Tudi ko gre za odgovore na članke, so ti ponavadi zgolj izhodišče za lastno razmišljanje. Izpodbijanja člankov z nasprotnimi dejstvi, kaj šele potrjevanja z dodatnimi, tako rekoč ni.

Večer je eno naših najpomembnejših javnih občil s širokim dosegom in visoko branostjo. Tudi po zaslugi preteklega dobrega dela urednikov in novinarjev je za mnoge ljudi verodostojen vir podatkov o življenju, vesolju in sploh vsem.

A kaj, ko človek izgubi zaupanje v Večer, v Delo, v RTV, v javna občila nasploh? Potem se lahko zanaša le še na določene novinarje. In ko izgubi zaupanje v njih? …

Najljubših novinarjev si ne izbiramo zaradi verodostojnosti, ampak zaradi sloga in podobnih pogledov na življenje, vesolje in sploh vse. Tako ali tako nam prinašajo malo novega vedenja o teh rečeh. Prinašajo nam zgolj polne kesone novih tračev in svoje mnenje o izbranih smeteh, ki so tam notri.

Če hoče človek danes slediti domačim in svetovnim dogodkom ter ohranjati stik z resnico, ima prekleto težko delo. Predelati mora veliko različnih virov o istih rečeh, izločiti slabe, ostale pa jemati z rezervo in jih brati med vrsticami. To zadnje je za zahodnjake in za vzhodnjaško mularijo, ki je postala pismena po propadu komunizma, misija nemogoče.

Novinarji že dolgo niso več v službi resnice in še manj pravice. Kako naj povprečno pismen in radoveden človek loči med sodobnimi bajkami, teorijami zarot in resničnimi zarotami? In tudi če loči, kaj naj si s tem začne?

Kaj se je npr. zgodilo 11. 9. 2001? Kam so izginile zgodbe o uporu na četrtem letalu? Je na Pentagon kaj padlo ali ne? So napade načrtovali v vladi ZDA? So zanje vedeli in jih dopustili, ker so jim prišli prav? So jih presenetili, a so jih izkoristili za napad na svobodo? …

Zakaj sta se vstajniška Andrej Fištravec in Miro Cerar spridila? Je Andrej vodljiv človek? Je bil Miro že prej podel in je zgolj gradil kariero in čakal, da lahko sleče ovčjo kožo? Jima je oblast stopila v glavo? So ju podkupili? So ju stisnili v kot? Jima grozijo? Kdo? …

Kaj je s cepljenjem? Zakaj javna občila mešajo drek še huje kot pivski bratci, namesto da bi stvari postavila na svoje mesto in se strumno postavila ali na čelo boja za obvezno cepljenje ali boja za ukinitev cepljenja? In kaj je s podnebnimi spremembami? Zakaj lahko o tem dvojem govori vsak tepec, o tem, kako država, banke in podjetja obračajo naš denar, pa samo strokovnjaki, ki so vse skupaj dokazano zavozili, ničesar predvideli, narobe napovedali, se še vedno motijo in zgolj vztrajajo, da je treba vztrajati? Koliko še lahko zraste gospodarska rast, preden bo dokončno in nepovratno počilo? Koliko časa bodo še rastle temperature, preden bo dokončno in nepovratno počilo? …

O življenju, vesolju in sploh vsem ne vemo skoraj ničesar. Nekaj se nam sanja o obrisih. Novinarji so ljudje, ki so se ob zori svojega ceha zavezali, da nam bodo pomagali razsvetljevati to temo in meglo. A zato ker so se zavezi izneverili, ker nam in sebi zakrivajo oči, njihovega ceha skoraj ni več. Spet je vsak sam svoj novinar. Eni lahko nosimo to breme, večina ljudi pa ne more in noče. Poiskali si bodo pridigarje – takšne, ki bodo imeli slog in podobne poglede na življenje, vesolje in sploh vse kot sami. Sledili jim bodo skozi temo ali vanjo …

Dobrodošli v mračnem postnovostnem veku!