Poznamo različne skupine najmočnejših držav; od skupine G7, G8 do G20. Črka G pomeni group oziroma skupino, številka pa število držav v tej skupini (npr. Group of Eight oziroma G8). V vsakem primeru ta skupina predstavlja skupino najmočnejših svetovnih držav, predvsem v gospodarskem smislu, kar pa je vedno povezano tudi s politično in vojaško močjo. Na nek način črka G simbolizira Globalizacijo po meri teh držav - najmočnejših in najagresivnejših, ki ustvarjajo “svet po svoji podobi”.

Vendar je globalizacija, ki jo najmočnejše države vsiljujejo preostalemu svetu predvsem v obliki gospodarskih pogodb in trgovinskih sporazumov (ravno danes je evropski parlament, navkljub nasprotovanju civilne družbe, potrdil trgovinski sporazum CETA), finančne politike svojih centralnih bank, borznih špekulacij in tudi vojaške moči, v zadnjem času postala močno osovražena. Porast patriotizma in nacionalizma je predvsem odziv na tovrstno globalizacijo, ki jo dejansko vodijo tržne sile, politiki pa so zgolj njihovi uslužni operativci.

Brexit, izvolitev Trumpa in porast populističnih sil v Evropi so predvsem reakcije na globalizacijo, ki smo jo opisali. A namesto, da bi se ljudje z združeno močjo uprli tem nevarnim procesom, so nasedli “argumentom” politikov in medijev, ki so jih prepričali, da so njihovi sovražniki begunci, migranti, revni in druge marginalizirane skupine.

Tako so med seboj sprti poraženci globalizacije - srednji razred, ki počasi izginja in najrevnejši razred (revni, begunci, ekonomski migranti...), ki ne more izgubiti ničesar več, razen svojih življenj. Srednji razred se boji za svoj standard, ki se nezadržno manjša. Zato se oklepa obstoječega destruktivnega družbeno-ekonomskega sistema, čeprav ga obenem tudi sovraži. Situacija je paradoksna: srednji razred se oklepa statusa quo, ki ga ne mara, in hkrati ne želi sprememb, ker se boji za izgubo svojih malih privilegijev in užitkov (stalne zaposlitve, počitnic, vseh “čudovitih” potrošniških dobrin itd.). A vse to počasi izginja. In ljudje potem izvolijo Trumpa, ker obljublja “spremembe” in hkrati obljublja ohranitev in celo povečanje “starih” privilegijev srednjega razreda.

Trump tega seveda ne bo mogel izpolniti in potem bo razočaranje samo še večje. In skrajneži, morda še večji od Trumpa, že imajo pripravljen odgovor: krivi so tujci, krivi so revni, krivi so begunci, pa homoseksualci in še kdo. In rekli bodo, da zato potrebujemo še več orožja, še več ograj, še bolj skrajne zakone, še manj človekovih pravic. To je začaran krog, od katerega imajo koristi spet samo najbogatejši in najvplivnejši - elitne skupine G7, G8; a tudi znotraj teh skupin samo najbogatejši posamezniki. Samo oni!

G193 ali globalizacija po meri ljudi

Vendar je mogoča tudi drugačna globalizacija, globalizacija po meri ljudi in to vseh ljudi. Z združenim glasom (izginjajočega) srednjega razreda in najrevnejših ljudi, ki skupaj predstavljajo simboličnih 99%, lahko prisilimo politike, da končno na simbolični ravni ustanovijo skupino G193.

Dejansko to pomeni, da ni več različnih skupin najmočnejših držav, ki drugim vsiljujejo svojo obliko globalizacije oziroma nadvlade, temveč da imajo vse države možnost vplivanja na globalno politiko. V resnici že imamo takšno skupino, ki se ji reče Generalna skupščina Združenih narodov, ki trenutno šteje 193 držav. 

Samo če bodo v “elitno” skupino uvrščene vse države, ki bodo imele svoj glas pri “sooblikovanju” globalne politike, bomo naredili prvi pravi korak v smeri globalizacije po meri ljudi. Globalizacija v svojem temelju ni nič slabega, je proces razumevanja in delovanja vseh ljudi na Zemlji kot velike in soodvisne družine - enega človeštva. Dokler vse države sveta ne bodo sodelovale med seboj, bo globalizacija osovražen proces, ki ga bogati vsiljujejo revnim. 

Naslednji korak v smeri globalizacije po meri ljudi pa je sprejem in uveljavitev načela medsebojne delitve dobrin na globalni ravni. Šele tako - s sodelovanjem in medsebojno delitvijo dobrin - bomo lahko zares zaživeli na planetu blaginje, miru in resničnega razvoja.