{facebook http://za-misli.si/images/violeta.jpg}

Spoštovani poslanke in poslanci,

v obravnavi imate PONOVNO predlog zakona o osebni asistenci, ki bo hendikepiranim ljudem v Sloveniji omogočal dostojno, samostojno in upamo tudi, da srečnejše življenje.

Ta uvod je napisal kolega Andrej Jug in jaz ga citiram, ker zajema bistvo našega  ''ne'' vsakdanjega življenja tj. življenja tistih, ki dobesedno za svoj obstoj potrebujemo vsak dan osebno asistenco. Jaz sem jo deležna že 20 let preko Društva YHD in programa Neodvisno življenje hendikepiranih, ker imam od rojstva cerebralno paralizo in nimam živečih sorodnikov, ki bi mi nudili kakršno koli pomoč. Delala sem v društvih za CP, potem pa sem zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja predčasno, invalidsko upokojena.

Da 20 let nenehnih bojev za pravico, ki jo je vsak od vas dobil ob rojstvu. Pravico da se oblečete kakor želite, da jeste kdaj in kar hočete, da greste na WC kadar vas tišči ''na stran'', da se ponoči obrnete kakor vam paše, da se tuširate, ko ste prepoteni, da se odžejate, ko ste žejni, da se popraskate, ko vas nekje srbi… To so neke elementarne potrebe, ki jih opravljate skoraj pa nezavedno. Nam pa te iste potrebe in še druge, ki se vežejo na družbeno angažiranje in več, da ne bi naštevala, vse to omogoča osebna asistenca. Ker ta pravica ni ozakonjena so nenehne borbe na razpisih za podaljšanje omenjenjenega programa preko MDDSZ, za več asistentov, za denar za plače asistentov in ne na koncu za sprejem zakona za OA.

Če bi imeli hendikepiranega otroka verjetno bi težje opravljali delo poslanca, ker ste včasih po cele dneve odsotni. Ali ne bi želeli kar je naravna potreba vsakega človeka, da se tudi vaš otrok osamosvoji in da se vas ''kod klop'' ne drži do smrti. Osebna asistenca je tudi v tem pogledu ''univerzalna'' in edina prava pomoč, ki nam omogoča, da razbremenimo starše, lastne otroke in življenske partnerje, da niso ''naši sužnji'' ampak imajo navkljub vsem našim omejitvam, tudi svoje dostojno in kvalitetno življenje.

Ali vas sploh lahko še kaj prepriča? Morda dejstvo, da je Slovenija kot pravna država dolžna spoštovati svoje zaobljube v mednarodnem pravnem redu. Mednarodna konvencija o pravicah invalidov je mednarodna pogodba za človekove pravice, katere namen je zaščita pravic in dostojanstva invalidov. Pogodbenice konvencije morajo spodbujati, varovati in zagotoviti polno uživanje človekovih pravic invalidov in jim zagotoviti popolno enakost v skladu z zakonom: https://sl.wikipedia.org/wiki/Mednarodna_konvencija_o_pravicah_invalidov   Generalna skupščina Združenih narodov je 13. decembra 2006 sprejela Konvencijo o pravicah invalidov in Izbirni protokol h Konvenciji o pravicah invalidov: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumentipdf/konvencijaopravicah_invalidov.pdf  Republika Slovenija je konvencijo in izbirni protokol podpisala 31. marca 2007  na sedežu Združenih narodov. (19. člen Samostojno življenje in vključenost v skupnost).

Kot zadnji argument vam pošiljam živi vpogled v majhen delček mojega življenja, ki je posnet ob akciji našega Društva v nagovoru poslancem  spomladi 2015, da se za kratek čas preizkusijo kot osebni asistenti. Takrat se je na mojo prošnjo odzvala poslanka Violeta Tomič in za kratek čas prevzela vlogo osebne asistentke.

Z upanjem, da so dozorela spoznanja in zavedanja Vas poslancev, da bo s sprejetjem Zakona za osebno asistenco popravljena velika krivica do določene kategorije državljanov, ki itak moramo za premagovanje vsakodnevnih opravil vlagati ogromno količino dobre volje in optimizma, da bi lahko ''NORMALNO ŽIVELI''. V tej dobri veri vas lepo pozdravljam.

Ljubljana, četrtek, 16. december 2016.

Violeta Bilek