"Dovški župnik Jakob Aljaž je 15. aprila 1895 z občinama Dovje in Mojstrana sklenil kupno pogodbo o odkupu zemljišča vrh Triglava za 1 goldinar." (gore-ljudje.net) Naslednje leto je dal Aljaž na vrh postaviti stolp, na katerega je dal napisati naslednje besedilo:

"Pozdravljen, popotnik! Blagovoli zapisati v to knjigo svoje ime in kako misel, če ti je prav… Ta stolpič s panoramo sem postavil po svojem načrtu in na svoje stroške ter na svojem svetu dne 7.VIII.1896 v občo korist… Jakob Aljaž na Dovjem." (Dediščina Jakoba Aljaža, Aljažev goldinar)

Leto 1896 je že daleč, zdaj, natanko 120 let kasneje, pa lahko beremo, da Nadškofija Ljubljana terja nazaj tudi obalo Bohinjskega jezera, slap Savico in Dolino Triglavskih jezer. Ti čudoviti kraji, ki jih terja nadškofija, zdaj v resnici služijo "obči koristi"; lahko jih obiskujemo in uživamo v njihovih lepotah (ponekod sicer s plačilom vstopnine ali parkirnine, ki pa sta večinoma namenjeni za vzdrževanje poti in okolice). Bodo po morebitni vrnitvi služili čemu drugemu? Zasebni koristi? Zakaj se Nadškofija Ljubljana ne zgleduje po župniku Aljažu, ki ga danes vsi nadvse cenimo in spoštujemo?

Morda pa bi morali prebrati zakonik Corpus iuris civilis (Zakonik civilnega prava), ki ga je na pobudo krščanskega cesarja Justinjana (rojen leta 483, vladal od 527 do 565) oblikoval njegov najboljši pravnik Tribonijan. To monumentalno delo, ki je temeljilo na starorimskem pravu z elementi krščanstva, je razdeljeno na Kodeks (leta 529), Digeste in Institucije (leta 533) iz katerih je tudi naslednji odlomek (Justinjanove Institucije; spremna beseda in prevod Janez Kranjc, Založba GV, Ljubljana 2012, str. 133):

"Nekatere (stvari) so po naravnem pravu skupne vsem, nekatere so javne, nekatere (last določene) skupnosti, nekatere (last) nikogar, večina (last) posameznikov … In po naravnem pravu so skupni vsem zrak in tekoča voda, morje in prek tega morske obale."

Morda pa bi morali v nadškofiji prebrati nov ustavni člen o vodi (70.a člen; pravica do pitne vode), ki bi ga župnik Aljaž skorajda zagotovo podprl, saj govori o "občem dobru":

• Vsakdo ima pravico do pitne vode.
• Vodni viri so javno dobro v upravljanju države.
• Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.
• Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

A morda bi morali v nadškofiji in v družbi kot celoti razmišljati in delovati še iz širšega vidika: 

Naravni viri (božji darovi) služijo prednostno in trajnostno oskrbi vseh ljudi na planetu z osnovnimi dobrinami in v tem delu niso tržno blago.

Morda pa je to pravi Božji načrt.