Lacan je nekoč, leta 1959, ko nastaja njegov sedmi seminar z naslovom Etika psihoanalize, dokazal, da človeška bitja ustvarjamo realnost iz ugodja. Načelo realnosti je zato v resnici načelo ugodja, čeprav so ljudje spontano prepričani, da je oboje bolj ali manj ločeno. Onkraj načela ugodja je kajpak gon smrti, kot je pokazal Freud. Njegova spoznanja so še danes v glavnem pozabljena, svet pa se vse bolj divje vrti in zapleta, vse bolj postaja očitno, da nima nihče ideje, kako seči onkraj njega, in da si celo morda ne upa. Donald Trump se ponuja kot izjema, vendar nima dobre ideje ali vizije, kar je lahko zelo slabo za ves svet. Ideje namreč ima, le da niso dobro premišljene.  

Kopičenje kapitala je danes tako veliko, da so nekdanji monarhi, kralji, carji, cesarji, princi in princese ter vsi drugi aristokrati pravi reveži v primerjavi z milijarderji, med katere sodi tudi predsednik ZDA, Donald Trump, ki je te dni izjavil, da se odpoveduje plači, ki mu bo pripadala, znaša pa 400 000 $ letno. Seveda se lahko odpove, saj je taka letna plača zgolj drobec v primerjavi z njegovimi milijonskimi prihodki.

Svet je tako narejen, da bodo imeli milijarderji še več kapitala, neenakosti med ljudmi pa bodo večje. To ni svet, v katerem bi bilo na primer vse več svobode ali inteligentnega vedenja oziroma delovanja; to ni svet, v katerem bi bilo vse več resnicoljubnosti. Predsednik Trump sicer uporablja jezik ljudi, ki ne pripadajo eliti, toda objektivno dejstvo je, da sodi sam naravnost med njene pripadnike; mednje sodi tudi Hillary Clinton. Zakaj potem uporablja tak jezik in zakaj hoče biti predsednik, zakaj mu ni dovolj, da je milijarder, pripadnik elite?

V svetu, v katerem živimo, deluje jezik, ki ga uporablja Trump, ne uporablja pa ga zgolj on, na prav poseben način. Ljudje smo sicer navajeni, da z jezikom pojasnjujemo realnost, jo opisujemo in skušamo razumeti. Spontano verjamemo, da je jezik namenjen temu.

Žargon, ki ga uporablja bodoči ameriški predsednik, deluje drugače. Gospod namreč uporablja jezik za to, da izziva ljudi, da vzbuja v njih močne čustvene odzive, ne pa inteligentnih odzivov. Ničesar ne pojasnjuje, ničesar ne razlaga ali interpretira, nobene teze ali hipoteze ne ponuja v razmislek.

Z jezikom povezuje ljudi in jih druži, kajti z njegovimi besedami se ni težko identificirati, ni jih težko sprejeti kot svoje, saj številni ljudje razmišljajo natanko tako kot on. Torej je v igri preprosto strinjanje, zavezano načelu ugodja.

Razmišljanje o rabi jezika dopušča tudi tale sklep: desnica se po vsem svetu povezuje in združuje, saj levica nima nobene vizije, kako se ogniti breznu, v katerega drvi svet, zato upravičeno govorimo o demokratičnem globalnem fašizmu, ki se ljudem prikazuje kot novost, kot nekaj, na kar naj bi domnevno že dolgo čakali. Prikazen je kajpak del nove fantazmagorije.

Gospod Trump zato prek medijev prepričuje svoje podpornike, da jih nikakor ne bo pustil na cedilu. Medtem ko nežne duše mirijo ljudi, češ da bo še vse v redu, gospod poudarja, da nikakor ne bo spremenil svojih stališč do nošenja orožja, splava in tujcev, ki hočejo v ZDA ali pa tam že živijo. In njegovega izjavljanja nikakor ne smemo razumeti naivno: to ni muhavost posameznika, ampak je izraz samega sveta. Oglejmo si zato podrobnosti.

Glede orožja. Trumpovo stališče je povsem jasno: vsakdo ima pravico nositi orožje, da se brani pred morebitnimi napadalci. Orožja bo zato med Američani še več, kot ga že je, saj vsakdo razume, kako pomembno je braniti se pred teroristi in drugimi ljudi, ki vse pogosteje strežejo po življenjih.

Glede splava. Ženske nimajo pravice do splava, pravi bodoči predsednik ZDA, to pa pomeni, da bodo kaznovane, če se bo zanje kljub temu odločale. Vrhovni sodniki bodo pro-life, poudarja, kar pomeni, da bodo zagovarjali življenje pred splavom. In vsakdo razume, da je zagovarjanje življenja nekaj lepega in dobrega, kar pomeni, da so ženske, ki se odločijo za splav, slabe.

Glede tujcev, priseljencev in prebežnikov. Trump je zopet zelo jasen: vsaj tri milijone ilegalnih priseljencev s policijskimi kartotekami bo deportiral ali potisnil v zapore. Zadeva je zopet kristalno jasna: to so tujci, pri nas so nelegalno, pa še policijske kartoteke imajo, kar preprosto pomeni, da so izmečki.

Ali si je sploh mogoče predstavljati, kako gigantski načrt je spraviti tri milijone ljudi nekam drugam? Vprašanje je v orisanem obzorju povsem nepomembno.

Trump je poleg vsega znova prisegel, da bo zgradil tudi zid na meji z Mehiko.

Kaj nam vse to pove? Ne pove nam le tega, da gospod Trump ne spoštuje civilizacijskih dosežkov človeštva, da ne spoštuje razsvetljenskih vrednot, zamisli in dokazov zanje, pove nam tudi, da se je v svetu nekaj radikalno spremenilo.

Gospod Trump namreč govori o zadevah na način, ki je skrajno vulgaren, cenen in na zelo nizki kognitivni ravni. Medtem ko učimo otroke lepega vedenja, spoštovanja do drugih ljudi, manir, vljudnosti, medtem ko jih učimo, naj berejo knjige, da bodo artikulirani in pametni, je na mestu predsednika najmogočnejše države sveta nekdo, ki se obnaša ne le kot nedoleten otrok, ampak celo kot nevzgojen nedoleten otrok, ki v glavnem ne ve kaj dosti o prav ničemer.

Pa vendar nikakor ne smemo pozabiti, da se vse skupaj ni začelo z gospodom Trumpom. Izvolili so ga namreč ljudje, ki že dolgo časa zastopajo delovanje sveta, ki je že samo po sebi vulgarno, cinično, sprevrženo, nedostojno, nemoralno in naperjeno proti normalni inteligenci in občutku za moralno, pravično in dostojno. Normalno je zato to, kar je bizarno, noro in neumno, zato je logično, da je gospoda naplavilo tja, kjer se trenutno nahaja.

Nikakršno pomirjanje zato ne bo pomagalo. Tudi če se bo gospod Trump skuliral, bo svet še naprej nor, bizaren in neumen. Na njegovem mestu so bo pač znašel nekdo drug.

Ljudje so kajpak jezni in nemočni, obenem pa so tudi apatični in razočarani. Trump je zgolj naključna figura, v katero je mogoče projicirati nemočna pričakovanja, da bo nekaj spremenil.

Saj tudi bo spremenil, le da bodo spremembe še na slabše. Kaj se namreč dogaja?

Dogaja se natanko tole. Svet se sooča s povsem novimi problemi, s kakršnimi se človeštvo še ni srečalo (katastrofalne podnebne spremembe, dolga depresija, terorizem, neenakosti med ljudmi, milijoni prebežnikov, neskončno bogatenje elite). In na te probleme ponujajo desničarski populisti stare odgovore. Med njimi izstopa Trump.

Dejstvo pa je, da novih problemov ne bomo mogli rešiti s starimi prijemi. Ti bodo stanje le še poslabšali, kar je bržčas očitno.

Kaj potemtakem storiti?

Očitno je, da pritoževanje ne bo pomagalo, stokanje nad novim ameriškim predsednikom in zlo usodo, ki nas čaka, tudi ne. Potrebujemo nove razprave o kontradikcijah sveta in nove vizije egalitarnega, komunističnega življenja brez kopičenja privatne lastnine.

Na koncu zgolj vabim k branju besedila, ki sem ga januarja leta 2015 priobčil na tejle strani. Njegov naslov je Vse nas bo presenetilo.