"Vsako dejanje, ki poskuša prispevati h končanju obsežnega trpljenja, izhajajočega iz skrajne revščine, je samo po sebi najpristnejši izraz ekonomije delitve, ki se izraža preko srca, naše zrelosti in zdravega razuma, še posebej, če se to dejanje osredotoča na prizadevanja, da bi prepričali naše politične predstavnike, naj se zavežejo h globalni delitvi dobrin."

V zadnjem času je v javnosti veliko govora o ekonomiji delitve, predvsem v povezavi z visokotehnološkimi komercialnimi podjetji kot sta Uber in Airbnb. Vendar, se sprašuje Mohamed Mesbahi v članku Resnična ekonomija delitve, inavguracija dobe srca (The true sharing economy: inaugurating an age of the heart; iz tega članka je tudi zgornji citat), ali so te tehnološko inovativne in pretežno tržne oblike menjave zares vse, kar v sodobni družbi pomeni “delitev”?

“Dejstvo je”, pravi Mesbahi, “da je bila medsebojna delitev vedno z nami, kot posebna človeška značilnost”. V svojih domovih in družinah smo si vedno delili hrano in druge potrebne dobrine, bivanjski prostor in skupne obroke ter si vzajemno pomagali, kar je bistvenega pomena za naše zdravje in blaginjo. Delimo si skupno zemljo, ceste, javni transport, ozračje in naravo, ki nas obkroža. Človeštvo sploh ne bi preživelo, če ne bi prakticiralo medsebojne delitve dobrin med posamezniki in v družbi, poudarja Mesbahi.

Tudi na ravni držav poznamo veliko različnih oblik delitve, med katerimi njen najbolj idealen izraz predstavljajo “programi redistribucije, ki zagotavljajo univerzalno dostopnost storitev oskrbe in socialne zaščite prebivalstva,” pravi Mesbahi. Medsebojna delitev dobrin je torej že ves čas “z nami”, šele zdaj pa se začenjamo zavedati, kako sta sodelovanje in delitev pomembna za naše ekonomsko življenje. Tako zelo, da danes govorimo kar o - ekonomiji delitve.

Najmanj dve milijardi, od skoraj 7,5 milijarde vseh Zemljanov, danes živi v skrajni revščini, približno 18 milijonov pa jih vsako leto zaradi tega umre. Naj torej poskrbimo samo zase, za svoje udobje, za svoje želje in se gremo ekonomijo delitve na visokotehnoloških spletnih platformah, ali naj z delitvijo rešimo milijone nedolžnih ljudi, ki po “nepotrebnem trpijo zaradi različnih vzrokov, ki so povezani z revščino, tako da pravično delimo obilne vire tega sveta”?

Zato je zdaj čas, da ekonomija delitve postane globalna; da si države delijo dobrine, ki nam jih naš planet v obilju ponuja. Ekonomija delitve je zato najprej namenjena najrevnejšim med nami, da ne umirajo več po nepotrebnem. Šele potem, ko bodo v okviru globalne delitve dobrin vsakomur na Zemlji zagotovljeno trajne možnosti za zadovoljevanje njegovih osnovnih potreb (po hrani, neoporečni vodi, bivališču, osnovni izobrazbi in zdravstvenemu zavarovanju), se bomo lahko zares osredotočili na druge oblike delitve dobrin - avtomobilov, stanovanj, koles in nešteto drugih stvari.

Kaj je torej resnična ekonomija delitve? To, da si med seboj delimo avtomobile, stanovanja, kolesa in tisoče drugih stvari, ki jih imamo okoli sebe, ali pa je ekonomija delitve v prvi vrsti namenjena temu, da vsaj del obilja dobrin, ki jih imamo na voljo v razvitejšem delu sveta, delimo s tistimi, ki jih resnično potrebujejo? Za njih je to vprašanje preživetja! Zato je resnična ekonomija delitve "vsako dejanje, ki poskuša prispevati h končanju obsežnega trpljenja, izhajajočega iz skrajne revščine”. In k temu moramo prepričati ali prisiliti naše politične predstavnike.


Vir: The true sharing economy: inaugurating an age of the heart