Krščanstvo je, kot vse 'ugledne' vere, popolnoma nesposobno vrednotiti samo sebe z enakimi vatli kot druge vere, da o neveri sploh ne govorimo. Obstajajo ljudje, ki verujejo »v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device; trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve,« pa tudi »v Svetega Duha; sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov; odpuščanje grehov; telesno vstajenje in večno življenje,« (vir) in v večino drugih neumnosti, ki so jih polne Biblija, molitveniki, pesmarice in pridige.

Od takšnih ljudi pričakovati nepristranskost bi bilo skrajno nepristransko. Pričakovati umnost bi bilo skrajno neumno. Ko gre za karkoli v zvezi z vero, se razum vernikov po mojih izkušnjah izključi; zmožni so le čustvenega utemeljevanja. Če jim to omeniš, ti skušajo dopovedati, da je prav v tem bistvo. Ko so verni, so torej po lastni volji pristranski in neumni … Na srečo se jim pri zadevah, ki niso povezane z vero, možgani praviloma vključijo, sicer bi bilo sobivanje z njimi neznosno …

Ne morem reči, da jih razumem. A glede na to, koliko jih je, in glede na to, da nisem naklonjen dokončnim rešitvam, pač s tem shajam, kolikor (in dokler) se da.

Nikakor pa ne razumem nevernikov, ki krščanstvo vrednotijo drugače kot druge vere. »Vsekakor je v krščanstvu nemalo dobrega, znanje, ki ga je generiralo skozi tisočletja, pa obsežno,« je npr. napisal Grega Repovž v Uvodniku Mladine št. 38-2016, kjer razglablja o vladarjih in njihovih verskih blodnjah.

Poved je povsem nepotrebna. Celoten članek jo izpodbija. Na koncu je g. Repovž zapisal, kar bi lahko bilo povzetek: »Naša civilizacija je današnjo raven napredka in blaginje dosegla ne zaradi religije, temveč kljub njej.«

Kljub temu se ob branju ne da izogniti vtisu, da mu je krščanstvo manj neljubo kot kakšno drugo 'duhovno' sredstvo za pranje možganov. Če bi se nova vodja Ministrstva za finance izjasnila kot dejavna katoličanka, temu prav gotovo ne bi posvetil Uvodnika in Mladinamita; ne bi rekel, da »je temu treba reči ne.«

Mladina razkriva nečednosti v katoliški cerkvi. Ostro se odzove vsakič, ko skušajo verski vladarji razširiti vpliv in donosnost svoje multinacionalke. Zakaj jo torej merijo z drugimi vatli kot ostale tovrstne bedarije? V čem je krščanstvo boljše (ali slabše) od Zdrave atmosfere, ki ji pripada nova finančna ministrica? In nenazadnje: Kaj je v krščanstvu dobrega in pametnega?

Krščanstvo je menda naše in staro, ostale zadeve pa so od drugod, mlajše ali oboje. Nič od tega ne drži. Krščanstvo ni naše. Naša je staroslovanska vera, ki je po zaslugi neubesedljivega nasilja pokristjanjevalcev skoraj pozabljena. Krščanstvo ni staro. Mlajše je od vseh ver, ki jih je zatrlo, če je bilo dobre volje, pa zgolj izpodrinilo. Ostale zadeve niso zmeraj od drugod. Zdrava atmosfera je npr. s Hrvaške in temelji na 'domačem' krščanstvu. Prav tako niso zmeraj mlajše. Judovstvo je starejše in ima skupno zgodovino s krščanstvom in islamom, pa se pripadniki teh ločin med seboj zelo slabo prenašajo …

Krščanstva smo se v stoletjih, ko si je družba opomogla od pokristjanjevanja, navadili, zato je zdaj naše. Zakaj pa se nismo navadili Romov? Tudi oni so tu že stoletja in v tem času so naredili neprimerno manj škode …

Mater in očeta je malokdo, če sploh kdo, sposoben nepristransko primerjati z drugimi ljudmi. Je krščanstvo v vseh teh stoletjih tako prepojilo našo družbo, odnose in mišljenje, da tudi njega nismo sposobni videti takšnega, kot je, pa četudi se je v vlogi glavne vere večino časa vedlo obupno in grozljivo? Kako drugače razumeti, da tudi resni in znanosti predani strokovnjaki govorijo o Kristusu kot o zgodovinski osebi, ne kot o bajeslovnem liku? Kako razumeti, da urednik revije, ki že desetletja brani okope svobode in zdrave pameti pred uradnim enoumjem in brezumjem, enemu teh brezumij pripiše dobroto in pamet? …

Bodimo si na jasnem: vse vere, ki so kdajkoli bile, so in bodo, so slabe in neumne. Vsaka vera temelji na tem, kar so se nekoč dogovorili vrhovni svečeniki in vladarji. Vsaka vera deluje v skladu s tem, kar so se vrhovni svečeniki in vladarji dogovorili nazadnje. Smisel in namen vsake vere je izključno bolj ali manj trajna dobrobit vrhovnih svečenikov (in vladarjev, kajti od njihove dobre volje je odvisna dobrobit svečenikov). Vse ostalo so bolj ali manj posrečene bajke in pravljice, zakoni in obredi, katerih namen je zaposliti duha, um in telo vernikov (pa tudi ostalih), da k tej dobrobiti prispevajo in se ne bunijo. Razlika med bolj in manj slabimi verami je zgolj v tem, koliko nasilja povzročajo. Razlika med bolj in manj neumnimi pa v tem, koliko ga dopuščajo …

Res pa so navadni ljudje navadni prav v tem, da to igro, ki jim v vseh ozirih škodi, prostovoljno sprejemajo, igrajo in jo vsiljujejo drugim. V najboljšem primeru (ki je še vedno beden) se potuhnejo, pretvarjajo in igrajo po črti najmanjšega upora. Nekateri se z vero okoriščajo. Zato se med svečeniki vseh ver pogosto znajdejo res zlobni ljudje …

Takšni ljudje so vodili pokristjanjevanje in križarske pohode. Takšni ljudje so preganjali čarovništvo in znanost. Takšni ljudje so zatirali verske ločine in nevernike. Takšni ljudje so za vse to na svojo stran pridobili vladarje in 'navadne' ljudi, jih vpregli v uničevalno nasilje in jih spremenili v pošasti. Pošasti, ki so se potem pozverinjene vrnile domov in vnašale pekel v svoje družine – 'svete' celice krščanstva …

Dobre ljudi je bilo moč najti zgolj med tistimi, ki so se tako ali drugače spopadali s to vseprisotno hudobijo in neumnostjo. Kdor se je imel za dobrega, ni imel druge poti … Ti ljudje so nam razjasnili nekatere skrivnosti narave in nam omogočili, da lahko razmeroma svobodno mislimo, govorimo in živimo. Samo z njimi ob boku in v neprestanem boju proti temu ali onemu verskemu enoumju bomo to svobodo še razširili ali vsaj obdržali …

Ne, v krščanstvu ni nič dobrega in nič pametnega. Skupaj ga držijo samo nasilje in blodnje. Tudi v Zdravi atmosferi ni nič dobrega in nič pametnega. Skupaj jo držijo blodnje, zna pa menda biti tudi besedno nasilna. Torej je komaj kaj boljša od krščanstva, pa še to le v delu, ki jima ni skupen.

Če bi lahko izbiral, bi na mestu ministrice za finance raje videl nevernico kot vernico. Če že mora biti verna, pa mi bo komaj kaj manj hladno pri srcu, ker bo zdrava atmosferka, kot če bi bila 'čista' katoličanka. V vsakem primeru pa smo nasrkali, kajti vsak minister za finance je najprej svečenik neoliberalizma; vse ostalo je le lišp …