Je mogoče izmeriti človeško neumnost? Je, zelo enostavno. Pred časom smo sicer zapisali, da je Neumnost vredna 125 milijonov evrov. A zdaj bomo popravili to trditev: človeška neumnost je vredna samo 14 centov. Zakaj? Ker Evropska unija namenja 14 centov pridelovalcem mleka za vsak uničen liter mleka, oziroma skupaj 150 milijonov evrov. Genijalno! Otroci v revnih državah zaradi lakote in pomanjkanja hranljivih snovi umirajo v milijonih (3,1 milijona otrok mlajših od 5 let, vsako leto), Evropa pa uničuje svoje mleko.

Normalen človek bi se sicer moral vprašati: zakaj EU preprosto ne bi odkupila odvečnega mleka in ga poslala tja, kjer ga zares potrebujejo? Odgovor je seveda jasen: ker jim dobesedno “dol visi” za ljudi; edino kar želijo je “stabilizacijo razmer” na mlečnih trgih in ohranitev dobičkov velikih korporacij. A mlečno krizo je povzročila kar EU sama, saj je lansko leto, po 30 letih, ukinila mlečne kvote. Pričakovali so večje dobičke, povzročili pa so, da je Evropa dobesedno “preplavljena z mlekom”.

Zdaj pa bodo problem “reševali” s plačanim uničevanjem mleka. Ima takšna Evropa sploh kakšno prihodnost? Za 150 milijonov evrov bo uničeno več kot milijardo litrov mleka, še nadaljnih 350 milijonov evrov pa bodo evropske države za “pomoč” pridelovalcem mleka prejele neposredno.

Koliko ljudem bi lahko pomagali s 500 milijoni evrov? Organizacija World Vision je na primer pred časom ocenila, da bi s 500 milijoni dolarjev (kar je manj kot 500 milijonov evrov) lahko pomagali kar 10 milijonom otrokom, ki živijo v skrajni revščini.

A vse to je popoln “dobiž”, saj govorimo o vsega 0,5 milijarde evrov oziroma dolarjev, če hkrati vemo, da so centralne banke najbogatejših držav od začetka finančne krize, ki se je začela 2008, v globalni finančni sistem “zlile” neverjetnih 9 bilijonov dolarjev oziroma 9.000 milijard dolarjev (ali dobrih 8.000 milijard evrov). In s tem pripravile teren za novo finančno krizo nepredstavljivih razsežnosti (Pred novim finančnim zlomom).

“Medtem pa mi – manjšina, ki ima zagotovljene pravice iz 25. člena – nadaljujemo s pretirano potrošnjo ter mečemo stran hrano in druge ključne dobrine, namesto da bi od naših vlad zahtevali redistribucijo naših državnih presežnih virov tja, kjer jih najbolj potrebujejo.” In namesto, da se velik del dneva ukvarjamo z zdravo hrano zase in za svoje bližnje, bi morali svoj čas raje nameniti “za velike demonstracije, ki bodo brez prekinitve potekale po vsem svetu, v podporo že dolgo dogovorjenim pravicam iz 25. člena – pravicam vseh ljudi do primerne hrane, stanovanja, zdravstvenega varstva in socialne varnosti – vse dokler vlade ne bodo spremenile svojih napačnih prioritet in v svetovnih zadevah končno začele izvajati načela medsebojne delitve dobrin.” (Razglasitev 25. člena: strategija za preoblikovanje sveta)