Namen članka je poljudna predstavitev predloga novega denarnega sistema z imenom komoko. Celoten opis sistema je bil objavljen v julijski številki strokovne revije International Journal of Community Courrency Research (s kratico IJCCR) tukaj: https://ijccr.net/current-issue/

Verjamem, da bralce tega portala ni potrebno prepričevati v neustreznost sedanjega denarnega sistema oziroma kot se strokovno imenuje bančnega sistema delnega kritja (fractional reserve banking ali s kartico FRB). Ne navsezadnje je ta portal pred časom promoviral knjigo z naslovom "Denar, nedolžna prevara" avtorja Aleša Praprotnika, tudi enega izmed komentatorjev.  Knjiga sicer opravlja dobro poslanstvo saj  obširno predstavi teorijo in prakso denarnih ureditev od začetkov do danes vključujoč obširno kritiko obstoječe denarne ureditve in poda tudi pregled idej, ki naj bi razrešile nakopičene probleme.  A žal poznavanje vsebine te knjige v denarnih zadevah povprečno izobraženemu bralcu predstavlja prej dodatno prepreko kot pomoč v razumevanju lastnosti in  prednosti novega denarnega sistema kakršen je komoko.  Omenjena knjiga namreč v delu, kjer se ukvarja z možnimi alternativami daleč največ prostora nameni t.i. "Monetarnemu sistemu izdajanja denarja brez dolga" na škodo ostalih alternativ. Razumevanje komoko denarja pa je vezano na pravilno razumevanje alternativnega menjalnega sistema imenovanega s kratico LETS (local exchange trading system), ki ga je 1983 v Kanadi opredelil in uspešno uvedel v prakso Michale Linton.  Žal si avtor Aleš Praprotnik ni vzel časa, da bi bolj podrobno proučil delovanje LETS zato tudi ni pravilno razložil bistva tega sistema. Po mojem skromnem prepričanju se je avtor Aleš Praprotnik v svoji knjigi mnogo preveč zanašal na mišljenje avtoritet kot so Zarlenga, Hubert in Robertson, torej zagovornikov t.i. "Monetarnega sistema izdajanja denarja brez dolga". Verjetno zato Aleš Praprotnik v svoji knjigi podaja sledečo zavajajočo razlago LETS:" Račun posameznika se kreditira, ko le-ta proda blago oz.opravi storitev. Te kredite oz. valuto lahko potem porabi za blago oz.storitve, ki jih sam potrebuje....".  Ključno, kar umanjka  pri tej razlagi LETS je dejstvo, da sistem ob pristopu dodeli vsakemu lastniku računa limit, do katerega se lahko zadolži. Za razliko od običajnih denarnih sistemov, ki temeljijo na fikciji denarne mase, LETS eksplicitno deluje brez denarne mase. Torej, zgoraj omenjen račun posameznika se lahko na začetku poslovanja kreditira (dobi pozitivno vrednost) samo tako, da gre stanje na računu nekega drugega posameznika v minus in je tako omogočen denarni tok brez inicialne denarne mase. Ta lastnost opredeljuje LETS kot denarni sistem vzajemnega kredita (mutual credit). Sistem vzajemnega kredita (mutual credit system oziroma v nadaljevanju MCS)  je že v štiridesetih letih prejšnjega stoletja opisal in razložil Edwin Clarence Riegel, ki ga knjiga avtorja Aleša Praprotnika neupravičeno ignorira.  Leta 2008 za katero imam zadnje razpoložljive podatke,  so bili namreč med delujočimi primeri komplementarnih valut sistemi, ki se označujejo kot tipa LETS ali kot "Mutual credit" drugi po številu takoj za "Liberty dollars".  Torej so LETS sistemi dokazano delujoči, metem ko je t.i. "Monetarni sistem izdajanja denarja brez dolga" samo teorija z mnogo pomanjkljivostmi. Drug avtor, ki ga zgoraj omenjena knjiga neupravičeno ignorira je Thomas Greco Jr., ki je naslednik E.C.Riegl-a in je populariziral idejo vzajemnega kredita in velja dandanes za guruja tega gibanja. Bralci, ki se želijo podrobneje seznaniti z osnovno idejo vzajemnega kredita naj si ogledajo preprosto razlago na portalu tukaj: https://beyondmoney.net/2007/08/06/credit-clearing-pure-and-simple/

Komoko denarni sistem, v nadaljevanju KDS, je posebna izvedba MCS (mutual credit system =sistema vzajemnega kredita). Torej tudi KDS za delovanje ne potrebuje inicialne denarne mase in dodeljuje limite lastnikom računov. Kar KDS loči od obstoječih izvedb MCS je v prvi vrsti skladnost z Marxovo idejo o kroženju denarja. Marx v svojem delu Kapital I napiše, da je predpogoj za izkoriščanje zmožnost kapitalistov, da vodijo poslovanje na perverzen način. Namesto, da bi menjali blago za denar z namenom produkcije novega blaga (commodity-money-commodity oziroma C-M-C), vodijo poslovanje tako, da zamenjajo denar za blago z namenom zaslužiti več denarja (money-commodity-money oz. M-C-M).

KDS (komoko denarni sistem) je zasnovan tako, da primora podjetja v cikel C-M-C. Podjetja so dolžna enkrat v poslovnem ciklu izprazniti svoj račun, pri čemer pa denarja ne morejo kratkoročno posoditi ali kratkoročno zamenjati za neko drugo likvidno sredstvo, da bi obšli C-M-C zahtevo.  Druga lastnost, ki KDS (komoko denarni sistem) loči  od ostalih MCS je višina limita, ki ga dodeljuje lastnikom računov.  Med obstoječimi MCS je višina limita, ki se dodeljuje posameznikom in podjetjem  različna od sistema do sistema in pogosto tudi predmet razprave. Do objave članka v IJCCR nihče ni podal natančnega izračuna koliko naj bi limit znašal. Za posameznike je E.C.Riegel predlagal vrednost limita v višini plače. Thomas Greco Jr. je za podjetja predlagal višino limita v znesku vrednosti 100 dni prihodkov iz poslovanja.  Obe številki sta mišljeni pavšalno in jih praksa jemlje kot orientacijske vrednosti.  KDS se od obstoječih MCS sistemov razlikuje po tem, da natančno izračuna potrebno višino limita za vse imetnike računov. To doseže tako, da od podjetij zahteva predložitev planov prilivov in odlivov in s tem opredelitev njihovih poslovnih ciklov. Pri tem vzame v ozir preteklo poslovanje podjetja in na ta način po potrebi uskladi predložene plane z dokazanimi zmožnostmi. Pri posameznikih KMS pri izračunu potrebne denarne mase avtomatično upošteva pretekle prihodke iz naslova zaposlitve oziroma drugega statusa.  Na ta način je količina denarja v obtoku vedno usklajena s potrebami realne ekonomije in posledično so cene v sistemu stabilne in ne prihaja do kriz zaradi pomanjkanja valute v obtoku. KDS lahko doseže takšno natančnost v obtoku denarne mase zato, ker uveljavlja omejitev prometa s komoko denarjem. S komoko denarjem namreč podjetja smejo kupovati samo nove stvari. Komoko je alternativna valuta, zatorej predpostavlja obstoj vsaj še ene valute, ki je namenjena prometu s starimi stvarmi. Največja razlika med obstoječim načinom poslovanja in načinom poslovanja v KDS je to, da se s komoko denarjem ne more svobodno trgovati na borzi.  Na ta način KDS doseže ločitev realne in finančne ekonomije. Finančna cirkulacija, ki praviloma poteka na borzi v največji meri predstavlja trgovanje s starimi stvarmi. Delnice s katerimi se trguje na borzi predstavljajo deleže vrednosti obstoječih podjetij, torej starih stvari. Ta podjetja načeloma delujejo neodvisno od tega kdo je lastnik. (Če podjetjem slučajno primanjkuje kapitala, potem praviloma poiščejo investicijsko banko, ki za njih pripravi izdajo novih delnic t.i. IPO =initial public offering, ki jih praviloma pokupijo institucionalni lastniki. Šele v drugi fazi se te delnice začno podajati na borzi. Prvi nakup IPO delnic je dovoljen v KDS, saj predstavlja povečanje kapitala podjetja, torej novo vrednost. A velika večina prometa na borzi poteka s starimi delnicami, kar ne povečuje kapitala podjetja in zato v KDS ni dovoljeno.) Še bolj to velja za stare poslovne ali stanovanjske zgradbe - obstajajo in so lahko v funkciji neodvisno od lastništva. Lahko se jih na primer da v najem. Popolnoma drugače je z novimi stvarmi in storitvami. Če se jih ne proda ali ne da prodati, potem se njihova produkcija ustavi, saj je ekonomija že dolgo skoraj izključno menjalna. Torej je podpora ekonomiji, ki proizvaja novo vrednost ključna za preživetje in razvoj vsake skupnosti, medtem, ko je podpora menjavi (mišljeno nakupu in prodaji) obstoječih stvari za družbo drugotnega pomena. A žal morajo obstoječi denarni sistemi v enaki meri podpirati tako realno, kot tudi finančno cirkulacijo. Pri tem se izkaže, da imajo regulacijski in kontrolni mehanizmi obresti in denarne mase nasprotujoče učinke na eno ali drugo vrsto cirkulacije, kar posledično vodi v krize in postavlja centralne banke in druge regulatorje pred vedno nove izzive.  Predstavljajte si siamska dvojčka, enega marljivega, željnega koristnih aktivnosti in drugega, ki se stalno drogira. Dokler imata dvojčka krvna obtoka povezana, se tudi marljivi ne more otresti vrtoglavice ter vzponov in padcev krvnega tlaka zaradi početja svojega zadetega brata. Prišel je čas, da se siamska dvojčka loči. KDS ločuje siamska dvojčka realne in finančne cirkulacije z njuno monetarno ločitvijo. KDS lahko doseže to ločitev ker je po svoji naravi plačilni sistem zelo podoben poznanim sistemom kartičnega plačevanja kot so Eurocard, VISA, AMEX itd. To pomeni, da temelji na glavni knjigi, ki v realnem času beleži vse transakcije vseh udeležencev v plačilnem prometu in na ta način lahko uveljavlja potrebne omejitve: na primer tiste pri prometu s starimi stvarmi, obvezno periodično praznjenje računa  podjetij ali spoštovanje dovoljenega limita ipd.

Posamezniki oziroma gospodinjstva v KDS poslujejo pod nekoliko drugačnimi pogoji. Nimajo omejitev pri kupovanju starih stvari, saj ne vodijo poslovnih knjig in kontrola tega kaj so kupili ni mogoča. Transakcije med fizičnimi osebami v KDS niso omejene. To pomeni, da v KDS posamezniki med sabo lahko trgujejo tudi z vrednostnimi papirji, ne morejo pa jih kupovati od podjetij. Področje poslovanja z gotovino v IJCCR članku sicer zaradi omejitve dolžine teksta ni opisano. Ob današnji razširjenosti mobilnih telefonov in mobilnega omrežja si zlahka lahko predstavljamo, da bi tudi vse transakcije, ki jih v obstoječem sistemu posamezniki opravijo z gotovino v KDS lahko potekale elektronsko.  

Predno nadaljujem z opisom poslovanja fizičnih oseb, moram na tem mestu izpostaviti še eno pomembno lastnost denarnih sistemov vzajemnega kredita (MCS), kamor sodi tudi KDS in sicer, da ne opravljajo funkcije hranjena vrednosti, ki se sicer pripisuje denarju oziroma to opravljajo v zelo omejenem obsegu, ki potrebam posameznikov in podjetij ne zadošča. V tem pogledu MCS lahko primerjamo z električnim omrežjem, ki ima v primerjavi s prenosno zmogljivostjo minimalno kapaciteto hranjenja energije. Kot je bilo že omenjeno,  je KDS alternativni oziroma komplementarni denarni sistem, ki predpostavlja obstoj vsaj še enega denarnega sistema namenjenega trgovanju s starimi stvarmi. Slednji hkrati prevzema tudi nujno potrebno funkcijo hranjenja vrednosti. Oba sistema sta medsebojno povezana z drsečim menjalnim tečajem.

V KDS posamezniki lahko brez omejitev zamenjujejo komoko za valuto, ki hrani vrednost. Ilegalno, z vsemi povezanimi težavami, smo nekaj podobnega nekoč že počeli, ko smo svoje zaslužke v dinarjih sproti menjavali v nemške marke. Dandanes bi taka menjava potekala popolnoma gladko, podobno kot takrat ko v tujini dvignemo tujo valuto na bankomatu ali plačamo s plačilno kartico in nam v ozadju sistem opravi menjavo po trenutnem tečaju. Ob ustrezni adaptaciji mobilne tehnologije bi bila taka transakcija menjave komoko za valuto, ki hrani vrednost, opravljena z enim pritiskom na gumb mobilnega telefona.

V KDS so podjetja pri menjavi komoko valute za denar, ki hrani vrednost omejena zato, da pri tem ni bi obšla C-M-C zahteve in posledično zmanjšale razpoložljive količine komoko denarja v realnem obtoku. Podjetja morajo dobiti odobritev za menjavo s strani KDS. Podjetja lahko opravijo to menjavo samo med seboj, ne morejo menjati s fizičnimi osebami.

KDS je torej razbremenjen funkcije hranjenja vrednosti,  kar posledično pomeni, da je vsa količina komoko valute redno v obtoku. Kot že zapisno, morajo podjetja periodično, v skladu s svojim poslovnim ciklom, izprazniti komoko račun in na ta način KDS doseže za realno ekonomijo potrebno hitrost cirkulacije denarja. Pri posameznikih se ta zahteva po cirkulaciji realizira preko negativne obrestne mere. Vsak polog na računu fizičnih oseb ima izračunano starost. Pologi, katerih starost preseže obdobje milosti (angl. grace period) so obremenjeni s progresivnimi negativnimi obrestmi. Na primer: pologom starejšim od dveh mesecev se mesečno odbije 1% vrednosti, pologom starejšim od štirih mesecev se mesečno odbije 2% vrednosti ipd. Pologi med fizičnimi osebami se ne pomladijo in torej nosijo svojo originalno starost s seboj, kadar fizične osebe poslujejo ali si nakazujejo med sabo. Polog je nov samo kadar je nakazan s strani podjetja (ali druge organizacije, ki vodi poslovne knjige) kot na primer plača ali dividenda ali podpora ali, če hočete UTD ipd.  V primeru potrebe bi pod podobnimi pogoji tudi KDS lahko omogočal omejeno poslovanje z gotovino v skladu z zamislimi Silvia Gesell-a, ki je izumil usihajoči denar - bankovce, na katere je bilo potrebno vsak mesec prilepiti plačljivo znamko, da so ohranili svojo zakonito veljavo.

Zaključek

Navkljub opisani Marxovi predpostavki, si nikakor ne umišljam, da bi uvedba komoko denarja odpravila to kar Marx imenuje izkoriščanje, saj sodobni bančni sistem delnega kritja (FRB) ljudem še zdaleč ne predstavlja edinih okovov. Zagotovo pa  bi zamenjava FRB s komoko denarjem predstavljala veliko olajšanje,  morda celo predpogoj za odrešitev človeštva, saj se obstoječa bančna elita, katere vpliv je odvisen od centraliziranega bančnega sistema, vse bolj kaže kot nadrejena vladam in kot taka vzrok ne samo finančnih kriz, temveč tudi največjega zla - vojn z možnostjo izbrisa človeštva na čelu.

V tej luči se alternativna narava komoko denarja in njegova neodvisnost od države izkazuje kot velika prednost. Tudi v ostalih lastnostih se noben do sedaj opisan denarni sistem ne more kosati s KDS. KDS se po svoji zasnovi sicer naslanja na teorijo in izkušnje LETS in sistemov vzajemnega kredita, a je KDS prvi, ki ločuje realno cirkulacijo od finančne. Zato KDS, ob drugih opisanih lastnostih, vzpostavlja in vzdržuje stabilen denarni tok, tudi v pogojih, ki v ostalih denarnih sistemih vodijo zastoj in finančno krizo. To pa je zadosten pogoj za njegovo splošno uporabo v ekonomiji.