{youtube fUjzZNSdLdM}

^{Kamera: Laura Ličer Prevod in montaža: Elena Pečarič}

Lovila sem papeža, ulovila enega najbolj znanih in cenjenih italijanski novinarjev Marca Travaglia! Marco Travaglio je raziskovalni novinar, urednik časopisa Il Fatto Quotidiano, publicist, avtor številnih knjig o Berlusconiju, koliziji interesov medijev in politike, ter prepletanju mafije in oblasti v Italiji.  »Opinion maker« in še mnogo več. Prispevek je še posebej posvečen slovenskim novinarjem, ki plujejo s tokom oblasti in vedno najdejo dovolj zunanjih izgovorov, da opustijo kritičnost, pronicljivost, raziskovanje in se samocenzurirajo. Skratka novinar z vsemi atributi na svojem mestu zaradi kritičnosti, neomajnosti, poguma, doslednosti, ljubezni do svobode in resnice. Je tarča številnih ovadb in tožb, ki se jim uspešno upira.

Trenutno je aktivno vključen v kampanijo proti referendumu, s katero želi italijanska vlada spremeniti Ustavo, kjer naj bi se deloma ukinila dvodomna ureditev sistema (parlament in senat). Z gostovanji po različnih mestih podaja argumente za NE, pri tem si je omislil nekakšno predstavo, namišljen dialog z Ministrico za ustavne spremembe in odnose s parlamentom Mario Eleno Boschi, ki dejansko ni nikoli hotela pristati na resničen intervju. Duhovito, ironično, satirično, udarno, učinkovito in brez dlake na jeziku. Ideja, ki bi jo veljalo uporabiti tudi pri nas ob kakšni priložnosti, saj gre za osveščanje o resnih in temeljnih zadevah, ki so praviloma dostikrat neznane in nerazumljene s strani državljanov in veljajo kot razumljive zgolj posvećenemu krogu specialistov.

Ustava namreč govori o temeljnih človekovih pravicah in ureditvi političnega sistema, kjer je bistvo demokracije zagotovitev možnosti vplivanja vsakega posameznika na družbeno ureditev sistema. V predstavniških demokracijah se volilna pravica in dolžnost vse bolj izgublja. Na primer pri nas se je s podpisom Lizbonske pogodbe uvedel pravni red EU, o katerem ne vemo nič, še manj razumemo, a ga vsak dan nemočni občutimo pri našem življenju in delu. Tudi mi bi potrebovali slovenskega Marca Travaglia? Vse bolj se namreč redčijo vrste raziskovalnih, svobodnih in kritičnih novinarjev; je sploh še kdo kje?