“Grozovita zločinska dejanja in teroristični napadi v Evropi po ocenah premierja Mira Cerarja kažejo, da smo soočeni s povsem drugačnimi varnostnimi razmerami kot v preteklosti. Položaj okoli nas in v svetu ocenjuje za zelo dramatičen. Naloga vlade je, da ostaja budna, pravi Cerar, ki je zato za sredo sklical sejo sveta za nacionalno varnost.” (Delo, 26, 7. 2016)

S premierjem Cerarjem se več kot strinjamo. Položaj okoli nas in v svetu je res zelo dramatičen. Vendar, zakaj sklicevati svet za nacionalno varnost ravno zdaj, proti koncu julija 2016? Kaj je zdaj veliko bolj dramatičnega kot mesece in leta poprej? Res je, v Evropi se je zgodilo več terorističnih napadov, ozrimo pa se na primer v preteklo leto, 2015, in poglejmo na stvari z nekoliko širšega vidika.

Tega leta je bilo samo v Iraku 2.743 terorističnih incidentov v katerih je umrlo 8.831 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 13.332, v Afganistanu 1.962 incidentov s 6.208 mrtvimi in 6.958 ranjenimi, v Pakistanu 1.253 incidentov s 1.606 mrtvimi in 1.847 ranjenimi itd. (Number of terrorist incidents by country). Okoli nas in v svetu je bilo torej lani veliko grozovitih zločinskih dejanj in terorističnih napadov. Je bil takrat sklican svet za nacionalno varnost? Seveda ne, kajti za nas je očitno Evropa svet.

Zaradi posledic skrajne revščine in nedostopnih javnih storitev vsako leto umre 15 milijonov ljudi oziroma 40.000 dnevno (Share The World's Resources), od tega 22.000 otrok (The Hunger Project); med temi 3,1 milijona v starosti do pet let (United Nations; Sustainable Development, Goal 2). 1,7 milijarde ljudi nima dostopa do čiste pitne vode; 2,3 milijarde jih trpi zaradi bolezni, povezanih z neprimerno vodo (The Hunger Project). V letu 2014 je zaradi konfliktov svoje domove vsak dan zapustilo 42.000 ljudi (United Nations, Sustainable Development, Goal 1). Je bil zaradi vsega tega že kdaj sklican svet za nacionalno varnost?

A kaj ima zgoraj omenjeno sploh z nacionalno varnostjo? VSE! Pojem nacionalna varnost je danes povsem preživet; gre za izrazito ozko in sebično gledanje. Revščina, lakota, terorizem in vojne, podnebne spremembe so globalni problemi. Ne moremo se skriti za svoje meje in ograje ter reči, da gre za nacionalno varnost. Če je kaj zares grožnja nacionalni varnosti, je to strahovita globalna neenakost, ki jo kot članica EU pomagamo soustvarjati tudi sami.

Ravno zdaj prihajajo na dan dokumenti, kako se s pomočjo davčnih oaz izčrpava že tako revne Afričane (Davčne oaze Afriko oropajo za več milijard dolarjev), ki jim pogosto ne preostane drugega, kot da se odpravijo na tvegano pot čez Sredozemlje, kjer je samo leta 2015 utonilo 3.700 beguncev. Temu lahko dodamo še politiko visokih dolgov, ki jo vodijo finančne institucije pod okriljem ZDA, EU in drugih močnih držav; pa različne umazane aktivnosti naftnih, rudarskih in drugih korporacij iz teh držav itd. In na koncu pridemo do ugotovitve, da je vprašanje nacionalne varnosti v prvi vrsti ekonomsko vprašanje.

Bodo torej na sestanku sveta za nacionalno varnost govorili o izdatni pomoči najrevnejšim državam sveta ali celo o globalni medsebojni delitvi dobrin, s katero bi zagotovili ekonomsko pravičnost in rešili ključne probleme sveta? Seveda ne, pa bi morali, kajti le to bi nam lahko zagotovilo pravo in dolgoročno varnost. Tako pa bodo verjetno razpravljali o novih ograjah, novem orožju, novih oblikah nadzora ali morda celo pod vprašaj postavili bližnji obisk ruskega predsednika v Sloveniji (30. julija 2016). Kdo ve?