{youtube Yb78x744U7U}

Začenjajo se poslanske počitnice, zato posebno poslanico namenjamo poslanki Simoni Kustec Lipicer. Svetujemo ji, da resno razmisli o smislu svojega dela znotraj državnega zbora in, seveda, kot vodja poslanske skupine SMC.

Ponovno se nam obljuba, da se v proceduro DZ vloži Zakon o osebni asistenci, odmika v nedoločeno prihodnost. Novembra 2015 smo s strani poslanke Simone Kustec Lipicer prejeli obljubo, da bo celotna koalicija v začetku prihodnjega leta vložila zakon v proceduro. Bila sem vesela, a kljub vsemu previdmo zadržana, saj smo podobnih zagotovil v preteklosti prejeli že zvrhan koš, prav z vseh strani in barv, ki si jih lahko zamislite. Naivno sem gospo Kustec vprašala: »Torej sedaj lahko po vaših zagotovilih začnem lobirati še stranke iz opozicije?« Gospa poslanka se je na to sunkovito odzvala, rekoč, naj se odločimo, kajti, če bo šla zadeva naprej, bodo oni nad zadevo dvignili roke. Nad takšnim pogojevanjem sem bila šokirana, saj bi morala biti to, z mojega zornega kota,  povsem neideološka tema, splošnega pomena v korist vseh. No, pa so minevali meseci in nič se ni zgodilo, klicala sem tedensko v pisarno SMC in prosila razne tajnice, da posredujejo mojo telefonsko številko in splošno sporočilo, da me gospa pokliče nazaj. Pa me seveda ni. Očitno nima niti toliko dostojanstva in integritete, da bi svoje neizpolnjene obljube minimalno obrazložila ali se opravičila. Kar ji zamerimo, je, da se »šlepa« na PR, ki temelji na besedah človekove pravice, enakost, solidarnost ... Npr.: Pojavljanje na dogodkih kot je Parada ponosa zgolj zato, da je tam opažena. Seveda pri tem početju niti približno ni osamljena in edina, saj je to priljubljen šport mnogih poslancev in drugih državnikov.  Saj ne, da smo od SMC in gospe Simone pričakovali čudeže, toda imeli smo občutek, da je bila v svojih namerah iskrena in odločna,  a na koncu vedno pretehtajo druge, »pomembnejše« teme, ki nas vedno poteptajo ali izrinejo s političnega prizorišča. Pa je bil Grexit, pa Brixit, pa vmes Sirija in begunska kriza, bodeča žica, zategovanje pasu, Isis in sejanje strahu, saj tako in tako se zdi, da gre vse po zlu.   

Zakon o osebni asistenci še vedno na čakanju

Človekove pravice; veljajo tudi za invalide?

Elena Pečarič