Je v Mariboru tudi kaj blišča ali je samo beda?
A se nam v Mariboru res tako slabo godi? Poglejmo! Vsako leto gostimo enega največjih evropskih festivalov in (če vreme da) dve znameniti tekmi za svetovni pokal v smučanju. Poleg tega je tukaj sedež najboljšega dekliškega pevskega zbora na svetu, dom nepremaganega svetovnega prvaka v kickboksu in zadnje počivališče dobitnika šestih olimpijskih medalj.
»Ja, v Mariboru se nam godi slabo,« bo rekla večina mariborskih kvaziintelektualcev (ki ob skrajnem pomanjkanju pravih štejejo kar kot intelektualci). »V Mariboru gospodarstvo propada, možgani bežijo v Ljubljano ali v tujino, za vse pa so krivi Ljubljana, Bruselj in Washington.«
Delno imajo prav … Toda, a niso v luči tega obupnega stanja dosežki vredni še toliko več? Katero primerljivo gospodarsko in intelektualno podhranjeno mesto s 100.000 prebivalci se lahko pohvali s tako imenitnimi dogodki in ljudmi? Še večina prehranjenih se ne more …
Mariborski 'intelektualci' se ne strinjajo. Zanje ti dosežki in ljudje niso vredni nič. Še huje – to sploh niso dosežki, ampak gre v bistvu za nekaj slabega …
.
Nekdo je na Facebooku napisal, da je petek, da se je začel Lent in da gre spat. Drugi me je vztrajno prepričeval, da je festival v vseh ozirih čisto navadno sranje. Že leta poslušam, da je dolgčas, da je vsako leto vse isto, da ni ničesar ogleda vrednega, da je na voljo samo balkanska hrana, da je predrago … In to od ljudi, ki festivalu že leta sploh niso šli blizu …
Najbolj poveden primer preklinjanja Lenta je star že nekaj let. Srečal sem znanca in ga vprašal, kako je, pa mi je odvrnil, da slabo. Vprašal sem ga zakaj, pa je rekel: »Ker je Lent.«
»In kaj je tako narobe s tem Lentom?« me je zanimalo.
»Brezvezen je,« je odgovoril – ne prvi ne zadnji … »Zdaj bodo imeli v Gradcu jazz festival. Tisto je pravi festival, ne pa to tukaj!«
Evo, to je narobe! …
Kaj bi bilo, če bi se Festival Lent dogajal v Gradcu in tamkajšnji jazz festival v Mariboru v enaki zasedbi in podobni izvedbi? V tem primeru bi vsi ti mariborski jadikovalci bentili čez trapasti mariborski jazz festival in nas poučevali: »Vidiš, v Gradcu imajo pravi festival! Nekaj takega bi morali narediti pri nas, pa niso sposobni. Še jazz festivala niso sposobni narediti tako, kot bi bilo treba …«
.
Nekoliko težje je bentiti čez Zlato lisico, kajti ta je res zlata. Tega se tudi najbolj zakrknjeno zagrenjeni intelektualci zavedajo, zato so glede nje raje tiho. Sicer pa je to športna prireditev, in že zaradi tega ne more biti kulturna, četudi je vrhunska …
.
Kaj pa Carmina Slovenica – najboljši dekliški pevski zbor na svetu? »Pevski zbor? Kakšen pevski zbor? A imamo pevski zbor? Aja, otroški, eh, brezveze! …«
.
Svetovni in evropski prvak v taekwondoju in kickboksu Tomaž Barada pa je tako poglavje zase. Bojda je hud pretepač in nasilnež. Okoli njega se spletajo legende, polne podplutb, polomljenih arkad in nosov, ki ne njemu ne mestu niso v čast. Kjerkoli se pojavi, menda pride do pretepa …
Najbolj bosa, ki sem jo slišal o njem, je, da sploh ni prvak, ampak si je vse to izmislil. Tekmovanja, ki jih je prirejal in na njih tekmoval, naj bi bila lažna, na njih pa naj bi nastopali tretjerazredni borci z Madžarske in podobnih 'neuglednih' držav, ki so se mu pustili premagati za nekaj fičnikov …
Da je v enem najhujših mariborskih getov odprl športni center, v katerem krajevno mularijo vsaj za nekaj ur na teden odvaja od mamil in uličnih lopovščin, se očitno nikomur ne zdi omembe vredno. »Ulične pretepače spreminja v še hujše pretepače,« rečejo intelektualci, če sploh kaj rečejo, kajti tudi v tem primeru gre za šport, in to pretepaški šport, ki je še med športi manjvreden … Medalje, ki so jih na svetovnih in evropskih prvenstvih (tudi v 'uglednih' državah) kot člani slovenske izbrane vrste pridelali njegovi gojenci, pa so vredne le gajbo piva ali šus heroina, za kolikor so jih ti pretepači kasneje prodali? … Tako bi verjetno sklepali intelektualci, če bi se jim ljubilo razmišljati tako daleč …
.
»Kakšen Leon Štukelj? Pa ta je iz drugega časa … Kdo danes sploh še ve za njega? Pa za kaj bi naj bil pomemben; saj je samo telovadil?«
.
V Mariboru so vsi, ki so kaj ustvarili, dosegli ali so na položajih, nesposobni; tudi tisti, ki so sposobni … V Mariboru sposobnih ljudi tako rekoč ni. Če si sposoben, je to tvoja osebna težava, kajti skoraj nihče ti tega ne bo priznal. Najverjetneje te bodo označili za še večjo barabo od tistih, ki so res nesposobne barabe …
Res, kaj redki sposobni ljudje sploh delajo tukaj? Zakaj njihovi možgani in telesa niso že zdavnaj zbežali nekam, kjer bi jih lepše sprejeli? Kaj jih žene, da se s trudom in mukami spotikajo čez polena in prispevajo h kulturni podobi mesta, katerega 'intelektualna' srenja jih tako nekulturno zavrača? …
Jul 03, 2016