Ekonomija delitve nam ni nepoznana. V bližnji prihodnosti naj bi Ljubljana uvedla tako imenovano delitev avtomobilov (car sharing); že nekaj let poznamo delitev koles Bicikelj ter Prevoz.org, Knjižnico reči, Zelemenjavo itd. V svetu poznamo brez števila novih oblik ekonomije delitve, ki že in bodo bistveno spremenili podobo prihodnje ekonomije ter s tem družbe kot celote. 

Ključna značilnost teh oblik je, da dostop do neke dobrine ni več nujno povezan z njenim lastništvom. Ali z drugimi besedami: ni nam potrebno vsega kar potrebujemo tudi kupiti. Številne stvari si lahko delimo, kar pomeni, da z manj dobrinami lahko zadovoljujemo več svojih potreb, to pa je pomembno tako z vidika učinkovitosti (ekonomičnosti) kot tudi iz okoljskega vidika.

“Delitev stvari, kot so avtomobili, oblačila, sobe in knjige, je bolj ekonomično in tudi boljše za okolje, kot da jih imamo v lasti. Delitev izkušenj, znanja, informacij in ustvarjalnih del včasih ustvarjajo nove možnosti in priložnosti za nekoga drugega. Vse to je mogoče videti, ko se odločite, da boste delitvi stvari z drugimi dali prednost pred njihovim lastništvom.” (Seoul Draws a City Through Sharing)

Si lahko zamislimo družbeno skupnost, ki sistematično razvija različne sisteme delitve in tako omogoči ljudem boljši dostop do dobrin, manjše okoljske obremenitve in večjo povezanost med ljudmi. Takšna skupnost prihodnosti je južnokorejski Seul, ki že nekaj let razvija model mesta, kjer ima ekonomija delitve pomembno vlogo.

Župan Won-soon Park je že leta 2012 razglasil Seul za “mesto delitve” (Sharing City), danes pa lahko rečemo, da ima na tem področju vodilno vlogo. V nedavno objavljeni odprtokodni e-knjigi Seoul Draws a City Through Sharing (Seul mesto vodi s pomočjo delitve) so objavljeni ključni razlogi za odločitev, da gredo po tej poti (Shareable):

"Za reševanje problematike socialne varnosti, okolja in delovnih mest v okviru obstoječega ekonomskega sistema, mora javni sektor odigrati pomembnejšo vlogo. Vendar z omejenimi proračunskimi zmogljivostmi enostavno ni mogoče ves čas krepiti javnega sektorja. Seul mora najti načine za reševanje problemov brez dodatnih sredstev. Edini način je uporaba obstoječih virov, ki so že v uporabi. Delitev pa je potrebna tudi za povrnitev duha skupnosti, ki se je izgubil v času industrializacije in urbanizacije."

Kot “mesto delitve” se je Seul osredotočil na naslednja področja:

- reševanje prometnih zastojev in onesnaževanja okolja z uveljavitvijo sistemov delitve avtomobilov (car sharing), kjer si je mogoče izposoditi avtomobil, ko ga potrebujete;

- reševanje pomanjkanja parkirišč z delitvijo prostih parkirnih mest;

- reševanje pomanjkanja namestitvenih kapacitet za turiste z delitvijo prostih stanovanjskih zmogljivosti;

- zmanjševanje bremena naraščajočih stroškov gospodinjstev z delitvijo otroških oblačil, pripomočkov in knjig;

- boljša izraba neizkoriščenih prostorov v javnih stavbah, ki jih odpirajo za skupnost.

Seul se je sistematično lotil mnogih problemov s katerimi se soočajo številna mesta in skupnosti po celem svetu. Prihodnosti ne moremo graditi na stalni rasti, temveč na učinkovitejši izrabi obstoječih virov ter tesnejši povezanosti med pripadniki skupnosti. Mesto je našlo odgovor na številne izzive in se podalo na pot delitve in nam vsem pokazalo, da je takšna prihodnost mogoča. Slogan mesta je “delitev - življenjski stil prihodnosti”:

"Razlog našega prizadevanja za delitev ni toliko namenjen sedanjosti, temveč prihodnosti, saj potrebujemo proces naravnega sprejemanja novega gibanja z odkrivanjem vrednot in zmožnosti delitve ter izboljšanja zakonov in predpisov v okviru družbenega konsenza. Delitev ni nasprotje lastništva niti zdravilo za vse bolezni. Vendar nam lahko uspe z uporabo obstoječih virov, namesto, da ustvarimo vse, kar potrebujemo; ter z delitvijo znanja in spretnosti ter z navdihom. Z dialogom pa, do katerega neizogibno pride v tem procesu, lahko povrnemo duha skupnosti, ki smo ga za nekaj časa izgubili. Delitev, ki poganja korenine v našem vsakdanjem življenju - to je prihodnost, ki si jo želimo".