{facebook http://za-misli.si/images/irena.JPG}

Zbudim se v Sloveniji leta 2041. Ojoj, kako lepo. Ob balkonu mi čivkajo vrabčki, sonce mi sije v spalnico in opominja, da moram začeti nov delovni dan.

Kajti moja generacija je generacija, ki je celo življenje opravljala prekarna dela in to pomeni, da bomo kondicijo morali vzdrževati do smrti. Tek, prehranska dopolnila, kitajska tradicionalna medicina, joga, tai chi, da, to je realnost moje generacije, ki se bo do leta 2041 morala spomniti prekleto dobro rešitve zase, v primeru, kaj pa če zdravje ...

Nikogar ne poznam, ki ne bi rad zavrtel kolesja časa nazaj in odšel v tujino, ko je bil še svež diplomant z diplomo. Če bi vsaj vedeli...Ja, pa nismo vedeli, naša smola. Da pa bi se izognili še jamranju v prihodnje, bi bilo dobro delati na sedanjosti.

Nekako vsi smo že siti tega, da stalno poslušamo o letu 1991 in 1945. Kar se tiče leta 1945: zahodni svet še vedno slavi obletnico nad fašizmom in nacizmom, kvizgling je Norveškem še vedno 'bad word', tukaj pa imam občutek, kot da je marsikomu žal, da ne govorimo nemško. No, za te imam novico. Sedaj smo v EU in nemško govoreče države so na dosegu roke, dobesedno in metaforično. 

Kar se tiče leta 1991: no, mogoče so bili nameni dobro, ampak potem je šlo vse narobe. narod žal ne more živeti samo od nakupovanja v nakupovalnih centrih in vsi nismo rojeni za podjetnike, zato se mi je tisto sumljivo privatiziranje že takrat zdelo čudno, nelogično. Izgubiš en trg, poiščeš drugega. toda zakaj se truditi? Če nisi vložil niti centa svojega denarja v nek posel, se pač ni treba pretirano pretegniti, ne, škoda vsake kapljice znoja. 

To je prva zgodovinska anomalija, ki jo je treba popraviti. Koga briga, kdo ej bil domobranec ali partizan etc....Toda ali se je že kdo kdaj vprašal, koliko življenj je bilo uničenj zaradi ropanja državnega premoženja...pardon, privatizacije. Tako posredno kot neposredno. To je tista zgodovinska krivica, ki hrepeni po 'spravi', ne pa ideološke oznake. 

Torej, leta 1941 bi morali vsi, ki so sodelovali pri ropanju, že čepeti za zapahi, ali pa nekje gniti. Vsi ljudje bi delali. Ulice in lokali bi sredi dopoldneva samevali, ker bi ljudje ..pazi, delali. Vsi bi dostojanstveno in pošteno živeli od svojega dela. Vsaj tako je bilo v mojem otroštvu. Ljubljana bi postala živahna trgovksa meka južnega dela Evropa. 

Ops, poglej, v tem času smo postali celo multikulturalni. V pravem pomenu besede. Razredi v osnovnih in srednjih šolah so 'malo mešano'. Ulice so barvite, obrazi so nasmejani. 

Da, še najbolj bi se morali zgledovati po Avstriji. Ste vedeli, da so pred nekaj leti hoteli izgnati turško deklico, pa je nekaj deset tisoč Avstrijcev šlo na ulice? No, vem zato, ker imam prijatelje tam. To so ljudje, kakršne bi hotela imeti ob sebi. Avstrijce imamo nekako pregovorno za hladne in nacionalistične, toda to ni res. Mogoče smo geografsko sosedje, toda ne sežemo jim niti do kolen. 

Vsaj če bi se lahko vsaj približno merili z njimi, kar se tiče zaščite malega človeka. Zakaj moramo iz zahoda kopirati samo sranje, zakaj ne tudi kaj lepega? Pa bi bilo marsikaj drugače.