{facebook http://za-misli.si/images/cd.jpg}

Cankarjev dom

Generalna direktorica Ga. Uršula Cetinski

Spoštovani!

Tudi tokrat se je zgodilo, da so nekateri posamezniki na vozičkih ostali pred vrati Galusove dvorane, kamor so se namenili, da bi preživeli prijeten večer. Sama sem karto poskušala kupiti že marca, ker sem vedela, da je število mest omejeno. In vsa mesta za invalide so bila že takrat razprodana- 4 mesta! Medtem ko je bila dvorana takrat praktično še prazna. Tako sem poskusila še z rezervacijo po emailu, potem pa sem že pričela s strategijo, kako bom prišla v dvorano. Kupila sem običajno karto 45 EUR in se odločila, da bom prva pred vrati, kjer je vhod za vozičke ter se infiltrirala v dvorano. To sem tudi storila in uspelo mi je, kljub poskusom, da me prepričajo da odidem se nisem pustila motiti. Preverjeno gre na ta prostor 5 vozičkov (3 električni in dva navadna). Pred vrati pa je ostala gospa, kar sem naknadno zasledila na FB in v članku Mladine[1], ter prijatelj, ki je karto nameraval kupiti na dan koncerta, a do nje ni prišel in je moral domov. Vprašanje je koliko je bilo takšnih, ki so hoteli priti, a so jim dejali, da kart ni več?

Naj poudarim, da so »borbe« za vstop na posamezne koncerte ali predstave dokaj običajne med tistimi, ki redno obiskujemo različne kulturne dogodke in smo si pri tem že izdelali strategijo, da nam pogosto uspe. Ali pa smo obsojeni čakati tik pred začetkom, da morda nekdo z invalidsko karto ne pride in skočimo na njegov prostor.  A dejansko je obiskovalcev na vozičkih z leti vse več, kar bi moralo biti vsem v veselje ter v ponos, priznanje, a žal osrednja kulturna ustanova v Republiki Sloveniji temu vidiku ne posveča nobene pozornosti.

Spomnim se namreč še časov, ko smo na opero v Cankarjev dom hodili oz. se vozili še skozi službeni vhod, mimo rekvizitov in smetnjakov, da smo lahko vstopali v dvorano, na prestižni dogodek temu primerno oblečeni. Pri tem smo morali priti vsaj dobre pol ure pred začetkom predstave, saj smo imeli dolgo proceduro vstopanj in iskanja primernih ključev.

Poleg tega želim izpostaviti tudi neprimeren pristop oz. nerazumevanje, ki vodi v nerazumevanju enakopravnosti in dostopnosti, nediskriminaciji in človekovih pravicah.  Karta za osebe na vozičkih ni zastonj oz. ne bi smela biti brezplačna, v kolikor je oseba enakopravna. Brezplačna pa mora biti karta za osebnega asistenta, brez katerega oseba ne more biti sploh na prireditev, ker za vse potrebuje pomoč. Poenostavljeno povedano – jaz kupim karto in moja asistentka jo dobi zastonj, ker je z menoj v vlogi pomoči. V nasprotnem primeru sploh ni primernega odnosa do klienta kulturnih storitev, si zgolj invalid, ki ti je dano priti zastonj na prireditev in potem moraš pač biti zadovoljen s tistim kar dobiš.

Iskreno upamo, da bo Cankarjev dom uspel urediti oz. zagotoviti več razpoložljivih dostopnih mest kamor bomo lahko nemoteno in brez  posebnih skrbi prihajali kot enakopravni potrošniki kulturnih storitev.

S spoštovanjem,

Za YHD Elena Pečarič

051 44 11 83

Spoštovani!

Brezrezervno podpiramo poziv gdč. Pečarič. Čudimo se in protestiramo, da dostop za osebe na vozičkih in več odmerjenega prostora zanje v dvoranah osrednje slovenske kulturne institucije ni primerneje ter bolje urejeno, zato vas pozivamo, da ta diskriminatorni problem čimprej odpravite.  Žal tudi mi nismo bili pravočasno seznanjeni s to problematiko, sicer bi svoj majski koncert v vaši hiši prav gotovo odpovedali.    

Lep pozdrav,

Ivan Novak

(za skupino Laibach)