Avtizem je skrivnostno duševno stanje, ki ljudem para živce: avtistom, ker jih obvladuje, svojcem, ker obvladuje njihova življenja, strokovnjakom pa, ker ga ne morejo obvladati. Avtizem buta brez prestanka in se ne pusti zgrabiti za roge.

Je avtist človek? … Je avtist bolan? … Je avtist nor? …

Kje je meja med človeškim in živalskim? … Kje je meja med zdravjem in boleznijo? … Kje je meja med prisebnostjo in norostjo? …

Zdravstveni priročniki se berejo kot horoskop – vsak se lahko najde povsod … Torej smo vsi živali … Vsi smo norci … Vsi smo avtisti … Kdor nima kakšne motnje avtističnega spektra, naj vrže kamen! … Kdor ima vse motnje, naj tudi vrže kamen! …

Avtist menda ne zna imeti odnosov … A čigavi odnosi so brezhibni? … Kdo točno ve, kako se drugi počutijo, in se na to vedno ozira? … Kdo jasno ločuje živa bitja od predmetov in se temu primerno vede do enih in drugih? …

Avtist se menda ne zna pogovarjati … A kdo se izraža tako, da ga lahko vsi razumejo? … Kdo vse razume, kot je bilo mišljeno? … Kdo se vedno iskreno strinja s sogovorniki? … Kdo zna iz glasu in govorice telesa razbrati, kaj nekdo misli, in se na to ustrezno odziva? …

Avtist je menda brez domišljije … A kdo si lahko zamisli vse, o čemer je bral, slišal ali gledal? … Kdo si z lahkoto zamišlja reči, o katerih ni slišal in jih ni doživel? … O domišljiji raje sploh ne govorimo. Domišljija se ne spodobi! To je za otroke in norce … A res? Zakaj torej avtisti veljajo za norce, ker naj bi bili brez nje? …

Avtist se menda preveč ponavlja … A kdo izvaja samo nujne gibe, ostali čas pa miruje? … Kdo istim ljudem nikoli ne ponovi, kar je že povedal? … Kdo se ničemur ne posveča bolj, kot je vredno? … Čigavo življenje je vsak dan drugačno? …

Vsak je avtist. Vsak ima globoko v sebi nekaj svojega, kar čuva in neguje, česar ne da, od česar ne odstopa, brez česar ni več on … Kdor nima nič takega, tudi človek ni več …

Avtist je za neavtiste žival, ampak v svoji živalskosti je bolj človek kot oni … Njihovih mask ne vidi. Njihovih prikrivanj ne razume. Njihove laži in dvoumnosti vzame zares in je zmeden, ker potem to ni to …

Avtist ne laže, tudi če mu groziš in ga tepeš. Če ne razume, kaj govori, blebeta v tri dni. Morda skuša biti prijazen: »Prosim hvala dober dan na svidenje izvoli dober tek!«

Včasih blebeta v tri dni kar tako. Besede zvenijo. Besede so glasba. Besede so lepe … Tudi otrokom in živalim so besede lepe … Ljudem so besede nosilke pomena – 24-urni šiht brez prostih dni … Ko se napijejo, jih krulijo brez pomena, zaradi zvoka, a tega ni lepo slišati …

Avtist je v svojem vedenju tako omejen kot čebele v svojem. Nemiren je kot vrabci. Ponavlja se s takšno vztrajnostjo, kot veter šumi v krošnjah dreves …

Avtist je nečloveško dosleden. Ni ga mogoče kupiti. Ni ga mogoče spreobrniti. Ni ga mogoče zastrašiti. Gre za svojim ciljem in naredi, kar ima za narediti, četudi je neprijetno, četudi boli, četudi je smrtonosno …

Avtist je avtist je avtist – v bogati ali revni družini, z izobraženimi ali nepismenimi starši, v velemestu ali nomadskem šotoru, na koncertu klasične glasbe ali med borci ISIS-a … Avtist je vedno avtist in povsod enak avtist …

Kdo je torej nor? Avtist, ki ne odstopa od sebe, ali človek, ki ne pristopa k sebi? … Avtist, ki te gleda skozi oči, ali človek, ki se gleda v tvojih očeh … Avtist, ki misli nase in mu je za druge vseeno, ali človek, ki misli nase in hoče, da so mu pri tem drugi na uslugo? … Avtist, ki je ujetnik samega sebe, ali človek, ki je ujetnik družbe? …

Nihče ni nor in vsi smo nori. Smo zdravi in bolani. Smo ljudje in živali …

Zakaj potrebujemo opredelitve, razdelitve, omejitve? Zakaj je avtist nekaj drugega kot jaz? Zakaj je manj kot jaz?

Nočem moči nad njim! Avtist je moje ogledalo. Avtist je moj učitelj. In jaz sem njegovo ogledalo in učitelj.

Največjo moč imava skupaj. To moč hočem!