Javorovica naj ostane takšna, kot je bila
Šentjernejski politični veljaki z županom na čelu so se v lastnem imenu odločili, da krajevna organizacija Zveza borcev Šentjernej letos ne sme uradno sodelovati na prireditvi ob prazniku dela na Javorovici. Njihova odločitev je bila nedemokratična in ni bila v skladu z ustavnimi načeli in voljo vsakoletnih obiskovalcev prireditve na dan 1. maja. Ta odločitev je bila samovolja s politično obarvanim ozadjem.
V vrstah občinskih politikov že nekaj let delujejo posamezniki, ki se na vse načine trudijo spremeniti zgodovino. Vodijo umazano igro s tem ko pljuvajo po partizanstvu, rdeči zvezdi in da prejšnji sistem označujejo kot totalitarni. S takšnim početjem zavajajo ljudi in delajo veliko uslugo avtorjem neplodnega zakona o totalitarnih sistemih in seveda Katoliški cerkvi, ki je bila pobudnica tovrstnih popačenj. Gospodje, ki to počnejo, so očitno »neizobraženi zgodovinarji«, ki pozabljajo, koliko zla so med drugo svetovno vojno storili nacizem, fašizem in narodni izdajalci.
Hvalisanje po okoliških gostilnah o »zmagi nad komunajzarji«, da so iz Javorovice izgnali »partizanske maškare«, vse rdeče zvezde, prapore in zastave, je zelo nizkotno početje. To lahko delajo le ljudje brez srčne kulture in tisti, ki vedno v ospredje postavljajo sebe – zaradi materialnih koristi ali političnega interesa. Kdor se boji rdeče zvezde in delavske zastave, je podrepnik političnih sil, ki po Evropi ustanavljajo fašistične stranke, pri nas postavljajo spomenike (Grahovo) in ustanavljajo združenja, ki častijo kljukasti križ in simbole nacizma. Javorovica je za Dolenjsko simbol partizanstva in hkrati opomnik na žrtve pokola, ki so ga 6. 3. 1944 povzročili domači izdajalci, skupaj z agresorsko vojsko.
Iz globokega spoštovanja do 113 žrtev 4. bataljona Cankarjeve brigade je bil postavljen spomenik ubitim, ki nas spominja na ta kruti dogodek. To nas obvezuje, da se s spoštovanjem poklonimo žrtvam. Tudi 1. maja 2016 bi se moralo to zgoditi. Pa se ni, ker so drugače misleči razsodili po svojem okusu. Občinski možje so očitno pozabili, da so nekatere človekove pravice in temeljne svoboščine varovane tudi po smrti posameznika. Pozabili so, da obstaja pravica do pietete: »Če nekdo prizadene ugled umrlega, obenem prizadene tudi sorodnikove osebne dobrine. Zato v teh primerih lahko zgolj ožji družinski člani sprožijo postopke za zaščito pietete umrlega, njegove časti in integritete … »
Mar ni 1. maj delavski praznik, ki ga označujejo rdeči nageljni, rdeče zastave in zvezde, pripete na prsi in kape? To je praznik delovnega človeka, ki se bori za svoje pravice. To je upor proti kapitalu, ki danes iz delavcev dela sužnje in drugorazredne državljane. Zato menim, da je bilo neprimerno, da je bil svečani govornik na prireditvi kapitalist. S tem dejanjem je organizator razvrednotil poslanstvo praznika. Gospoda Iva Bascarolija cenim kot odličnega gospodarstvenika, uspešnega direktorja … vendar pa je lastnik kapitala, ki ljudi deli na dva razreda.
Praznovanje na Javorovici naj bo takšno, kot je bilo! Naj tega dne plapolajo rdeče zastave, naj se na prsih bohotijo zvezde. Javorovica naj še naprej združuje borce in delavce, mlade in stare in naj ostane sinonim svobode enakopravnih ljudi. Javorovica je naša zgodovina in je shajališče dobro mislečih Slovencev. Ljudje potrebujemo staro Javorovico in naj se nikoli več ne zgodi, da se na tem mestu na praznik dela ne bi poklonili žrtvam pokola.
May 04, 2016