Slovenija je majhna država. Dva milijona ljudi. Precej smo sprti med sabo: večinoma po političnem prepričanju in odnosu do različnih skupin. Na celotnem planetu nas je danes (aprila 2016) približno 7,4 milijarde. Koliko različnih prepričanj je šele med vsemi Zemljani: političnih, verskih, ekonomskih, svetovnonazorskih, ideoloških in drugih. Vzrokov za spore in konflikte imamo torej več kot dovolj; za nadaljnja desetletja, stoletja in tisočletja. Vprašajmo se raje: je možno, da navkljub vsem medsebojnim razlikam nekega dne vendarle zaživimo kot ena človeška družina, v miru in blaginji?

Skupni cilj: ohranitev globalnega okolja

Naše okolje, še posebej vprašanje globalnega segrevanja, je dokaz, da lahko živimo skupaj, drug poleg drugega, si prizadevamo za skupne cilje in to ne glede na medsebojne razlike.

Vprašanje globalnega segrevanja je v zadnjih letih povezalo milijone Zemljanov zelo različnih političnih, verskih, ekonomskih in drugih prepričanj. Globalni protesti, globalna gibanja, globalne peticije in druge aktivnosti so združile velik del človeštva v skupnih prizadevanjih in politika se je morala odzvati. Na podnebni konferenci, ki je konec lanskega leta (2015) potekala v Parizu, se je večina svetovnih držav (195) zavezala k reševanju globalnega podnebja.

Čeprav podnebni sporazum ni idealen, pa vendarle predstavlja zgodovinski korak naprej. Pariški podnebni sporazum izjemen uspeh človeštva; nihče se pri tem ni ukvarjal s pripadnostjo religiji, politično usmeritvijo, barvo kože, spolom ali s katero koli “drugačnostjo”, temveč s skupnim ciljem - ohraniti naše podnebje in s tem našo skupno prihodnost.

“Rezultat pariškega dogovora nima zmagovalcev ali poražencev. Zmagala je podnebna pravica in zdaj vsi skupaj delamo za bolj zeleno prihodnost,” je ob tem dejal indijski premier Narendra Modi. Kako prav ima, ni zmagovalcev in ne poražencev. Nasprotno pa si ideološki in drugi nasprotniki vedno želijo dokončne zmage zase in dokončnega poraza za nasprotnika. Zgodovina je zgrajena na tem. Pa vendar: če v “podnebnem boju” ni poražencev, potem smo zmagovalci vsi!

Skupni cilj: globalna blaginja

Nas lahko povežejo še drugi cilji, med katerimi še posebej izstopa blaginja vseh Zemljanov. In za razliko od nedavno sprejetega podnebnega sporazuma, imamo temeljne dokumente za prizadevanja v tej smeri že postavljene - na primer v Splošni deklaraciji človekovih pravic, kjer je v 25. členu zapisano:

“1. Vsakdo ima pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, stanovanjem, zdravniško oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami; pravico do varstva v primeru brezposelnosti, bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva ter starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja življenjskih sredstev zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje.
2. Materinstvo in otroštvo sta upravičena do posebne skrbi in pomoči. Vsi otroci, bodisi da so rojeni kot zakonski ali zunaj zakonske skupnosti, uživajo enako socialno varstvo.”

In vse države so se že podpisale pod ta izjemen dokument iz leta 1948. Združimo torej moči, prav tako kot smo jih za podnebje, in rešimo stotine milijonov ljudi neizmernega trpljenja zaradi lakote, ozdravljivih bolezni in skrajne revščine. 

Skupni cilj: globalni mir

In če si prizadevamo za prejšnji cilj, za globalno blaginjo, smo tudi že na poti do naslednjega - globalnega miru. Mar se nismo že davnega leta 1945, ob koncu strašne 2. svetovne vojne, zavezali temu cilju - v Ustanovni listini Združenih narodov? In zapisali:

“MI, LJUDSTVA ZDRUŽENIH NARODOV, SMO, ODLOČENI obvarovati prihodnje rodove pred strahotami vojne, ki je dvakrat v življenju naše generacije človeštvu prizadejala nepopisno trpljenje, potrditi vero v temeljne človekove pravice, dostojanstvo in vrednost človeka ter enakopravnost moških in žensk ter velikih in malih narodov, ustvariti razmere, v katerih je mogoče ohranjati pravičnost in zagotavljati spoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb in drugih virov mednarodnega prava, spodbujati družbeni napredek in boljše življenjske razmere z več svobode 

IN V TA NAMEN živeti strpno in mirno v sožitju in dobrih sosedskih odnosih, združiti svoje moči za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, s sprejetjem ustreznih načel in načinov ravnanja zagotoviti, da se oborožena sila ne uporablja, razen kadar je to v skupnem interesu, uporabiti mednarodne mehanizme za spodbujanje gospodarskega in družbenega napredka vseh ljudstev.”

Skupni cilj: eno človeštvo

Veliko svoje energije še vedno namenjamo boju za zmago našega prepričanja ali naše ideologije ali naše “resnice”. Boj levice in desnice, kapitalizma in socializma, krščanstva in islama, “rusov in američanov”, rdečih in črnih,…; brez konca in kraja bi lahko naštevali. Bredemo iz spora v spor, zapletamo se iz konflikta v konflikt, tonemo iz vojne v vojno; kar pa ne bo šlo v nedogled, saj so tudi naša orožja vse strašnejša. 

Prizadevanja za ohranitev našega podnebja dokazujejo, da zmoremo iti tudi po drugačni poti; da smo nenazadnje eno človeštvo, ki ga povezujejo skupni cilji - ohranitev planetarnega okolja, blaginja vseh ljudi in globalni mir. To so naši skupni temelji. V to vlagajmo svojo energijo.

Čas tistih, ki svojo moč gradijo na razkolu in razdoru med ljudmi ter netijo spore med njimi, se nezadržno izteka. Nastopil je čas za ljudi, ki si prizadevajo za skupne cilje človeštva. Ne borijo se več za eno “resnico”, temveč za eno človeštvo.