{facebook http://za-misli.si/images/svid.jpg}

Neprestano je treba nekaj delati. Če ne delaš, nisi človek. Če nisi človek, potem crkni kot potepuški pes. Kdor ne dela, naj ne je. Delo namreč krepi človeka. Za božjo voljo, kam pa bi prišli, če bi človek tako svobodno in neobremenjeno kot kak razvajen otrok lahko tekal naokoli brez odgovornosti in moralnih obveznosti do raznoraznih bogov, ki mu neprestano vcepljajo občutke krivde, ker hoče biti to, kar je, in to, za kar se je rodil. Bodite no pametni, to vendar ne gre.

Takemu človeku je treba natakniti uzde in nadeti plašnice, da bo končno vedel, kaj je resnično dobro za njega, to pa je definitivno to, kar od njega hočejo in pričakujejo drugi, samozvani učitelji in pridigarji in dušni pastirji. Svoboden človek je, to vendar veste, kot ovca, ki ji grozi, da bo v vsakem trenutku zgrmela v prepad, tega pa družba nikakor ne sme dovoliti, saj bodo s tem nastali samo nepotrebni stroški za poštene davkoplačevalce, ki si marljivo in zgledno služijo svoj kruh in zbirajo drobtinice z gospodarjeve mize, potem ko so dali bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega. Tako je bilo od nekdaj in tako bo do sodnega dne. Kaj pa si vendar mislite, da je mogoče spreminjati zakone stvarstva ali kaj? Take zblojene ume, ki sanjajo celo o nekakšni revoluciji, pa mi povejte, katera se ni izrodila v krvavo vihro, je treba zatreti v kali, jih privezati na sramotilni steber in jih bičati toliko časa, dokler ne bodo izdavili odrešujoče besede: Delam, torej sem! Je mel Stalin kar prav, ko je te lene in razvajene pisatelje in pesnike, ki bi iz dneva v dan samo gobcali in klesali nekakšne verze, namesto da bi služili skupnemu dobremu, pošiljal v gulage, in tudi Goli otok pri nas je bil imenitna pogruntavščina za isti namen. Besede so namreč nevaren izum, saj lahko zmedejo molčeče in delovne ljudi, da odstopijo od ustaljene vsakdanje rutine in se pridružijo pouličnim bandam, teroristom in propagandistom boljšega življenja (kakšno boljše življenje neki, saj je še takšno, kot je, predobro za skromne in čedne ljudi, ki morajo vendar trpeti, kot je trpel njihov bog na križu, da bi enkrat za vselej začutili svojo grešnost in krivdo, da so se rodili) ali, bognedaj, celo kakšnim Grkom, ki so vendar živeli nad svojimi zmožnostmi in se sedaj celo bunijo, ko jim je starševska trojka navila ušesa in jih povsem upravičeno izžela do konca kot zgled, kaj se bo zgodilo drugim, če ne bodo pridno delali in bili tiho. Saj poznate tisto poučno modrost, da je življenje solzna dolina, v kateri smo ljudje drug drugemu volkovi, ne pa nekakšni otroci veselega evangelija, ki počnejo na primer takšne neumnosti, kot je seks na javnem mestu, francosko poljubljanje na klopcah v parku ali sprehajanje psov po naravi brez vrvice. Eh, na tem mestu naj raje neham, da si ne bom nakopal še kakšne moralne policije, poleg tega pa sem še na bolniški, in takšno razmišljanje definitivno škoduje mojemu zdravju. Kdor visoko leta, nizko pade! In kdor se drži te najvišje modrosti, bo v teh krutih časih še daleč prišel. Slava Gospodu in na delo veselo!