{facebook http://za-misli.si/images/svid.jpg}

Pred kratkim sem gledal film o slavnem scenaristu Dalton Trumboju, ki je bil kot žrtev lova na čarovnice izbrisan iz registra avtorjev, čeprav so njegovi filmi kot po tekočem traku dobivali oscarje. Situacija iz petdesetih let v ZDA je identična današnji situaciji, komunisti so še vedno na udaru, fašizem je še močneje prisoten kot takrat, mediji so enako sprogramirani, socialni status intelektualcev je na najnižji možni točki, ljudje so prestrašeni in popadljivi, propagandna mašinerija neoliberarne politike pa še kar podpihuje zlagano podobo neproblematične stvarnosti, ki ji nasedajo samo še kompletne ovce!

Institucionalizirani novinarji, ki bi morali usmerjati družbo, izdajajo knjige o prevcih in bučarjih ali pa najemajo mlado nepismeno delovno silo, da bi potešili svoj nedotakljivi ego in ostali na svojih velecenjenih položajih. Stanje je katastrofalno! Javnega prostora že davno ni več, tisto, kar je še ostalo od javnega mnenja, krojijo neoliberarni plačanci, ki pridno širijo antirusko propagando in se vdinjajo bruseljski politiki, pa naj si to priznajo ali pa ne! Karte so že zdavnaj porazdeljene, pa ne v prid "navadnih" ljudi, ampak v smislu ustvarjanja incestuoznih razmerij tistih na položaju, ki podpirajo drug drugega v impotentnem ohranjanju statusa quo, ki koristi samo njim! Umetno ustvarjanje in reklamiranje leve opcije, ki je že dolgo ni več, je samo metanje peska v oči in je samo voda na mlin brutalnosti desne politične hemisfere! Največja ironija je v tem, da so komunisti enako nevarni za levico kot za desnico, mogoče za levico še bolj, saj spodnašajo njeno težnjo po osistemljenosti v kapitalistično strukturo fiktivnega pluralizma, ki deluje bolj enopartijsko kot v času enopartijskega sistema. Združena levica s svojo zlagano prizadetostjo in nekonfliktnim "politično koraktnim" pristajanjem na pravila fašistične politike se obnaša enako kot socialna demokracija v času zatona komunistične internacionale, ki je prodala svojo mentalno kapaciteto za drobiž in začela sklepati gnile kompromise proti delovskemu razredu! Kaj vam (nam) ni jasno? Živimo v državi, kjer novinar ne more pisati proti svojemu kapitalističnemu delodajalcu, če noče izgubiti službe, s tem pa izgublja svojo kredibilnost. Javno dobro so samo pobožne sanje romantičnih anarhistov, ki si ne upajo tvegati svojega že tako ali tako bornega imetja za frontalni spopad z ideologijo nekontroliranega pohlepa, ki je zmlela celoten vrednostni sistem in namesto tega ustvarja svojo biopolitiko, ki načrtno ruši mejo med javnim in zasebnim, ki bi morala biti nedotakljiva. Kaj še reči, ne da bi se bilo treba prijeti za pištolo? Mogoče pa je vojna vseh proti vsem edina opcija v tem iznakaženem času? Brez skrbi, se nadaljuje. Do takrat pa pridno pošiljajte svoje srčke in lajke. Dokler jih še lahko! Pa brez zamere. Tudi jaz bom počel isto!

Prvi del lahko pogledate na http://za-misli.si/kolumne/vid-sagadin/2805-o-nasem-spodletelem-casu-1