{facebook http://za-misli.si/images/svid.jpg}

Sinoči se mi je sanjalo, da so v slovenskem živalskem vrtu dobili novo pridobitev. Humanoidnega begunca. Na zunaj je bil povsem podoben homo sapiensu sapiensu, imel je štiri okončine, pokončno držo, stal je na dveh nogah in tudi obseg glave (šlo je za odraslega osebka) se je ujemal z merami normalnega človeškega bitja.

In, ne boste verjeli, obvladal je celo osnovni nivo angleškega jezika in pri sebi je imel, kar je najbolj noro, pametni telefon, kar je oblasti takoj navedlo n...a misel, da je v neposrednem stiku najmanj z Al Kaido, kajti kako drugače pa bi si ga tak revež lahko privoščil, kot da mu ga podari peklenska organizacija za svoje peklenske namene. Pri jedi je znal uporabljati celo pribor. Edina fiziološka posebnost, ki je vzbudila pozornost strokovnjakov, je bila plavalna kožica med prsti na rokah in pa zametki škrg pod ušesoma, kar mu je verjetno zraslo med dolgotrajnim plavanjem po odprtem Sredozemskem morju. Nova pridobitev živalskega vrta je bila tako imenitna, da si jo je prišel ogledat celo sam predsednik republike Borut in tudi šef vlade Miro je tja poslal svojega ministra za muslimane po svetu Karla, in oba sta bila frapirana nad podobnostjo tega bitja s človekom. In z njim bi bilo celo vse v najlepšem redu, če ne bi oddajal nezgrešljivega vonja po fundamentalizmu, ki pa je bil tako močan, da ti ni bilo treba biti strokovnjak na primer za šeriatsko pravo, da si ga zaznal kilometre daleč. Zato se je osebje živalskega vrta odločilo, da je treba ta vonj čim prej odstraniti, če nočemo, da se z njim okužijo še ostali prebivalci živalskega vrta, kaj šele nič hudega sluteči obiskovalci. Zato so v njegovo majhno kletko brž prinesli veliko Dalmatinovo biblijo, zarven pa še česen in velik lesen križ, za glasbeno spremljavo pa je pri tem obredu izganjanja funamentalističnega hudiča poskrbela vedno in povsod prisotna Golica... Kaj se je zgodilo z njim in ali je obred uspel, vam ne morem reči, ker sem se prej prebudil, vam pa lahko povem, da sem, ko sem se zbudil in pregledal vse te naše medije, ugotovil, da se sanje na nek način nadaljujejo in da je sanjanje pri belem dnevu o humanoidnih beguncih postalo del našega vsakdana, le da ima vsak od nas kar naenkrat svoj lasten recept, kako izgnati hudiča iz teh dvoživk, ki jih je toliko, kot da se sproti množijo oziroma delijo kakor kakšni enoceličarji. Peklenske sanje, vam povem! Le kako naj se zbudim iz njih, vas vprašam!