Vedno sem bil optimist in vedno sem v črnih scenarijih videl pot rešitve. Zaupal sem sodobnemu človeku in njegovi zgodovinski poti razvoja. Zdaj pa se je v meni nekaj zgodilo: Izgubil sem optimizem in vero v človeka.

Kdo je ČLOVEK?

Kaj se je zgodilo z njim?

Kdaj je postal zver, ki uničuje lastni zarod?

Zakaj težnje k samouničenju?

Iščem odgovore in skušam pomiriti zatečene vzorce v svoji glavi, skušam si ustvariti realno podobo in se dokopati do resnice, ki bi mi ponudila smisel našega (njegovega) poslanstva. Nikakor ne morem dojeti, da je za vse zlo – danes in vedno – kriv ČLOVEK, ki zaradi lastnih interesov ustvarja vojne, lakote in horde brezdomcev. Postavlja ograje, visoke zidove in določa koridorje bežečim hordam. Določa jim način obnašanja in iz njih dela drugorazredne državljane sveta, zato ker se oblačijo drugače, jedo drugačno hrano in verujejo v drugega boga.

Predvsem pa zato, ker so kot TUJCI vstopili v njegov prostor in čas in zato ker njihova prisotnost povzroča strah pred izgubo lagodja in utečenih meril. Prisotnost DRUGAČNIH razume, kot napad na suverenost, ki je zanj izvirna oblast vladanja in ukazovanja. On je človek, ki je vsemogočen in nedotakljiv – on je politična sila, ki lahko pod krinko demokracije izvaja tudi metode nasilja.

Vedno je bilo tako, zato ker je kapital vladar človeštva, ki nenehno strmi za zaslužkom in je vedno nosilec zla za večino človeštva in tudi ugodja za tisto peščico ljudi, ki nam določajo, kako bomo živeli. Oni so naše VODJE, ki z nami manipulirajo, tako da nas delijo in nam določajo »prvinska« poslanstva.

Ljudje smo na svojem planetu zajedavci, zato smo Zemlji ogromno breme, ki ga skoraj ne more več prenašati. Izpadli smo iz naravnih procesov, zato ker samo jemljemo, uničujemo in podiramo ravnovesja. Za nas je pomemben samo naš obstoj, zato je zmotno mišljenje, da je človek »KRONA STVARSTVA«, človek je neozdravljiva bolezen našega planeta.

Res pa je tudi, da je človek produkt narave, zato je podvržen naravnim zakonom, na katere pa se ne da vplivati: Oni so in vedno bodo. Upajmo, da se v teh skritih silah skrivajo bolj optimistična dejanja, ki bodo ČLOVEKA postavila nazaj v človeško podobo.

Morda pa bo nekoč res postal »krona stvarstva«.