Pripravljenost na delo zajema tudi analiziranje vsakdanjih simptomov. Eden najbolj kričečih ta hip je vsekakor Donald Trump, zato se mu velja posvetiti kar se da natančno in pozorno.

Že bežen pregled vsakdanjega žargona in novoreka, ki ga uporabljajo mainstream politiki, nam pove, da se velika večina drenja v varnih pristaniščih, kjer vrtijo iz dneva v dan iste oziroma enake besede, enake stavke, enake slogane, enaka mnenja in se obnašajo predvidljivo iracionalno. Vedno znova zato poslušamo o moralni integriteti, vrednotah, rasti, podjetništvu, tekmovalnosti, povečevanju vsega, dialogih, konstruktivni kritiki, odprtosti, poštenju in podobnem.

Donald Trump se preprosto požvižga na ves ta novorek, ki tako ali tako nima nobene vrednosti razen simptomalne. Kjer drugi govorijo o ljubezni in medsebojnem spoštovanju, je zato nesramen, aroganten, vzvišen in na trenutke neumno neposreden kot kak nedoleten najstnik. Medtem ko drugi vrtijo žargon o enakosti in zmanjševanju razlik, govori o neenakosti in povečevanju razlik med bogatimi in revnimi kot najbolj naravni stvari na svetu. Govori o državi kot podjetju, ki ga zna voditi zgolj milijarder, kakršen je sam. Kjer drugi jecljajo o človekovih pravicah, ki so tako ali tako nenehno kršene, in ne vedo, kaj bi povedali, odkrito govori o neenakostih, nasilju nad tujci, sovraštvu in napadalnosti, izključevanju in manjvrednosti.

Politiki previdno govorijo o skupnem življenju in slikajo ljudem rožnate pokrajine; Trump direktno govori o surovosti vsakdanjega življenja, o pomenu denarja in o tem, da je samo z denarjem mogoče kupiti dobrine, uspeh, sanje in prijateljstvo. Kjer drugi sanjajo o priložnostih za vse ljudi, govori o priložnostih, ki jih ustvarja zgolj denar. Ne govori o priložnostih za vse, temveč se odkrito zavzema za elito, med katero sodi, saj ima v rokah večino denarja tega sveta. Ne spreneveda se, da denar ni najpomembnejša stvar na svetu, ker preprosto ve, da je najpomembnejša stvar na svetu.

Zlasti pa mu je jasno, da človek lahko zadovoljuje svoje potrebe, interese, želje in sanje, če ima dovolj pod palcem. Še več. Kdor ima dovolj denarja, lahko zadovoljuje tudi perverzne želje, nore sanje, najbolj divjo imaginacijo ali poblaznelo domišljijo, karkoli.

Ko imate dovolj denarja, je vse mogoče, je vse pri roki. Ni se treba skrivati, cenzura ni potrebna, ni treba blefirati in govoriti, kar bi drugi domnevno radi slišali. Takrat lahko govoriš, kar hočeš, in ti je vseeno, ali te ima kdo rad ali ne.

In najbolj divje pri vsem tem je, da Donalda Trumpa posluša veliko, zelo veliko ljudi. Zakaj ga poslušajo in zakaj so številni naravnost navdušeni nad njim?

Ker vedo, da drugi politiki v glavnem blefirajo in govorijo na načine, ki so že zdavnaj zlizani in so izgubili ves pomen. Poslušajo ga, ker imajo drugih preprosto poln kufer. Prisluhnejo mu, ker govori njihov jezik, ki ga sami ne upajo javno uporabljati. Izraža njihove strahove, nezavedne želje, stiske, resnične sanje, prave interese, fantazme. 

Trump deluje primitivno, toda primitiven je predvsem svet, v katerem živimo. Njegovi nasprotniki so prisiljeno oziroma ponarejeno prijazni, ker za njihovim vedenjem stojijo piarovci, ki se sklicujejo na komercialno znanost, kako se vesti v javnosti, da boš nagrabil zase še več. Perverzno zlorabljanje znanosti se tako dopolnjuje z oblikami vedenja, ki so votle kot sod in prazne kot ništrc, zato je Trump vsaj na videz odkritosrčen, ker ve, da se mu ni treba sprenevedati. Gotovo je neposreden in njegova neposrednost je vsaj zanimiva in fantazmatska, če že inteligentna ne more biti.

Ljudje so namreč prisiljeni vsak dan goltati vse to neumno, iracionalno in nesramno sranje, zato deluje Trump kot jutranja rosa. Predstavlja nekaj svežega in zares drugačnega, čeprav je še hujši kot vsi drugi skupaj. Ni revolucionar, saj je milijarder. Ne zanimajo ga drugi ljudje, saj skrbi zgolj zase, da bi imel še več. Še več bo tudi zares imel, zato bodo ljudje razočarani, ko bo spektakla konec, ko bodo luči ugasnile in se bodo vrnili k svojim mrzlim, bednim vsakdanjim rutinam.

Donald Trump nima težav v javnosti priznati, da je svet iz tira, da je popolnoma zblojen in da bo v bližnji prihodnosti zblojen še bolj. Kot bi se zavedal, da živi v končnem času, se naslavlja na ljudi kot prerok, ki sicer ve, da je prišel prepozno, a si kljub temu vzame nekaj časa, da pove ljudem resnico mizerije, ki jo živijo.

Zares gre za mizerijo. Primitivnost kapitalističnega življenja je že pred časom postala brezmejna in globalna, kar pomeni, da je postala moč denarja tako velikanska, da lahko elite dobesedno brezskrbno živijo to, kar je imenoval Lacan jouissance. Trump zato uživa, kot praviloma uživajo diktatorji, ve, da uživa, in uživa v samem uživanju, ki mu ga nihče ne more preprečiti.

Diktator je kajpak sam kapitalizem, Trump je le njegov simptom in prenašalec simptoma, saj ima dovolj denarja. Paradoksno se približuje resnici kapitalističnega uživanja, zato je lahko brezmejno nesramen, rasističen in perverzen. Resnica je namreč zelo preprosta in Trump to dobro ve: za ljudi so politična korektnost, normalnost, sanje, morala, vrednote in vsakdanje zadevanje s poceni dobrinami, polovica je tako ali tako odpisana, elita pa je lahko absolutno brezskrbna.

Trump je lahko brez skrbi, zato dovoljuje ljudem, da skozi njega izražajo svoj gnev nad tujci, sosedi in priseljenci, sovraštvo do homoseksualcev, lezbijk in vsega drugačnega, jezo nad znanstveniki, ki govorijo o podnebnih spremembah, notranje stiske, ker jim ne gre v življenju, kot bi radi, ter bes zaradi izgubljenih in že zdavnaj pohojenih sanj o lepšem življenju.

Priljubljen postaja kot silak, ki bo storil silo ljudem, ki dnevno pohabljajo navadne ljudi. Je kot heroj, ki prihaja ravno ob pravem času, da pomete z vsem, kar ljudem ni všeč, da odplakne umazanijo, ki se je zažrla v vse pore življenja. Poleg tega je iz kosti in mesa, kar je še bolje, kot če bi bil risani junak ali heroj iz kakega stripa.

A nikar ne pozabimo. Trump je biznismen skoz in skoz, zato so njegovi nastopi zgolj najnovejša oblika profitabilnega biznisa. Biznis je tudi šov, zato so njegovi nastopi spektakularni, to pa je tudi vse. V šovu je namreč dovoljeno čisto vse: ljudi lahko zmerjate in žalite, lahko jih prezirate, lahko celo pljuvate in hodite po njih, pa vam bodo hvaležni in bodo želeli še več istega.

Donald Trump je še več istega. Kapitalizem je namreč podivjal že zdavnaj, postal je brutalen, prostaški, perverzen in destruktiven. Ljudje to vsaj intuitivno vedo, če že ne berejo Marxa, zato ne marajo za politike, ki se norčujejo iz njihove pameti, češ da je vse racionalno in da bo jutri še bolj.

Svet je divje iracionalen in nor, ljudje pa to vedo. Ve tudi Trump, zato se jim približuje in se naseljuje v njihova srca. Ljudje, navajeni na odtujenost, hlad v medsebojnih odnosih, bedo in trpljenje, so hvaležni, da lahko sodelujejo v šovu in se vsaj za trenutek počutijo kot sestavni del sveta, iz katerega so sicer že zdavnaj izločeni.