Čeprav je zunaj prava zima, z nizkimi temperaturami, so se medvedje prebudili. A ne mislimo na prave medvede, ti so še vedno sredi pravega zimskega spanca. Medved (bear) in bik (bull) sta izraza, ki jih uporabljajo na borznih trgih. Ko gre borzam dobro, ko vlada optimizem, ko borzni indeksi rastejo, se uporablja izraz bikovski trend ali bikovski trg (bull market), kajti bik se svojega nasprotnika loti z dvigom rogov navzgor (simbol rasti), medtem ko medved udarja navzdol. Običajno se o medvedjem trgu govori, ko se borzni indeksi v določenem obdobju znižajo za več kot 20 %. 

12. junija 2015 je na primer glavni kitajski borzni indeks Shanghai Composite (SSEC) dosegel vrednost 5166,35 točk (The Diplomat), danes, 20. januarja 2016, je njegova vrednost le še 2976,69 točk (CNN Money), kar pomeni približno 42 odstotni padec. Nič bolje se ne godi tudi drugim večjim svetovnim borznim indeksom. 

Kaj to pomeni? To pomeni, da je na borzah v zadnjih pol leta izpuhtelo več tisoč milijard dolarjev, evrov oziroma drugih valut. Med največjimi igralci na borzah so velike komercialne banke, zavarovalnice in pokojninski skladi, kar pomeni, da se bo z manjšim časovnim zamikom zatresla celotna finančna industrija in še malo zatem celotno realno gospodarstvo.

Visoka rast borz je bila v zadnjih letih spodbujena s poceni denarjem centralnih bank (s pomočjo nizkih ključnih obrestnih mer in tako imenovanega kvantitativnega sproščanja), ki so tako “skušale pomagati” realnemu gospodarstvu, da se izkoplje iz prejšnje krize (leta 2008). A ta pomoč je “pritekala” preko velikih komercialnih bank, ki pa so - rajši kot posojale gospodarstvu in prebivalstvu - špekulirale na borzah, kar jim je prinašalo mnogo višje dobičke, kot če bi denar posojale podjetjem in prebivalstvu. 

In ti dobički zdaj naglo kopnijo ter ustvarjajo velikanske luknje v bančnih bilancah. Banke bodo že kmalu “zaprosile” za novo državno pomoč. A države so se že v prejšnji “rundi” strahovito zadolžile, ravno z namenom ohranjanja velikih komercialnih bank pri življenju.

Države so tako na račun prebivalstva (zategovanje pasu na vseh področjih) in gospodarstva reševale komercialne (večinoma zasebne) banke, centralne banke pa so jim s poceni denarjem (ponovno) omogočale visoke dobičke. In zdaj smo spet na začetku. Ali pa morda na koncu? Kajti tokrat države teh novih, še višjih bremen, verjetno sploh ne bodo zmogle. 

Tokrat bo res čas za temeljite reforme, ki po letu 2008 niso bile storjene, razen v obliki malih kozmetičnih popravkov. 

V novem ekonomskem sistemu bi morali drastično omejiti finančne špekulacije (z obdavčenjem vseh transakcij) in omejiti delo bank na njihovo prvotno funkcijo, to je: kreditiranje gospodarstva in prebivalstva (po nizkih obrestnih merah), vodenje finančnega prometa in financiranje projektov za večjo blaginjo ljudi in ohranjanje okolja. Prav tako se mora jedro ekonomije prestaviti od finančnega sistema k dobrinam, ki jih moramo pravičneje deliti med vse prebivalce planeta. 

A zdajšnja finančna “zver” bo še nekaj časa "opletala z repom" in skušala ohraniti status quo. Pripravite se na leto velikanskih sprememb.