Borzni zlom o katerem smo že večkrat pisali, se odvija pred našimi očmi. Politiki so spet presenečeni in panični. Dogodki jih vedno znova presenetijo. So verjeli, da je kriza rešena? Morda imajo slabe (ekonomske) svetovalce, ki so jim “sadili rožice” o obujeni gospodarski rasti, ali so preprosto mislili, da se pred krizo lahko potuhneš. In bo šla kar tako mimo, brez posledic.

Seveda pa bi lahko z le nekaj kliki z miško prebrali (seveda nismo naivni, teh zapisov zagotovo ne bere noben politik) številna opozorila o prihajajoči krizi in se nanjo malo bolje pripravili ali jo celo preprečili; na primer:

Srečno (ekonomsko) 2016 (objavljeno: 30. december 2015)

Črni finančni oblaki (16. december 2015)

Globalni finančni kazino (23. oktober 2015)

Verjemite, zelo kmalu (13. september 2015)

Ne čakajte, je že tu (20. avgust 2015)

Ne Grčija, Kitajska (7. julij 2015)

Popotresni sunek (30. maj  2015)

Pa ne pozabite na konzerve (11. maj 2015)

Ne, niti centa več (18. februar 2015)

Veliki zlom 2015 (23. november 2014. Naj vas ne zavede letnica 2015, kajti borzni zlom se je dejansko že začel v letu 2015, oziroma še prej. Zgodovina rada postavi “točen” datum borznega zloma, dejansko pa gre za dolgotrajne procese, ki se v določenem trenutku zaostrijo in takrat se šele “postavi pravi” datum borznega zloma)

Borzni zlom, ki bo odprl pot (15. oktober 2014)

Navedli bi lahko še celo vrsto drugih člankov. Vsekakor pa se ne sme nihče, še zlasti pa ne politiki, sprenevedati, da ni nič vedel in da gre za veliko presenečenje. Ker je to debela laž. O prihajajočem borznem zlomu je napisano stotine člankov in kar nekaj knjig ter izrečenih mnogo opozoril vrhunskih strokovnjakov.

Leta 2013 je celo izšla knjiga z zelo zgovornim naslovom Borzni zlom 2016 (The Crash of 2016; avtorja Thoma Hartmanna, v založbi Twelve).

Borzno dogajanje ta hip je dramatično. Kitajska je v letu 2016 v samo prvih štirih trgovalnih dneh že dvakrat zaustavila delovanje svojih ključnih borz - 4. in 7. januarja. To je nekaj povsem novega in izjemnega.

Seveda bodo sledili tudi izjemni ukrepi politikov in centralnih bankirjev povsod po svetu, da bi zaustavili tako imenovani domino efekt. Morda jim za kratek čas celo uspe. Ponovno bodo zbrali milijarde in milijarde davkoplačevalskega denarja (ki ga drugače ni na voljo niti za najosnovnejše dobrine in storitve), da bi zakrpali potapljajočo ladjo globalne ekonomije. A procesa ni več mogoče zaustaviti. Zdaj bodo na vrsti nočna in vikend srečanja, kjer se bodo vlekle “dramatične” poteze.

Stari ekonomski sistem - utemeljen na špekulacijah, tekmovalnosti, pohlepu, sebičnosti - je nepreklicno mrtev.

Živel nov ekonomski sistem, ki bo utemeljen na pravičnosti, sodelovanju in medsebojni delitvi dobrin.