Zelo zanimivo, da se na vprašanje prepovedi nošenja burke ali nikaba v javnosti, ni jasno in z argumenti oglasila nobena intelektualka, intelektualec, feministka, zagovorniki pravic žensk, enakopravnosti spolov, zagovorniki človekovih pravic in dostojanstva, prav nobena od številnih človekoljubnih organizacij, ki jih premoremo in so praviloma zelo odzivne, glasne in jasne. Mar muslimanke niso ženske in si ne želijo enakopravnosti spolov, jim ne pripadajo človekove pravice in spoštovanja njihovega dostojanstva, če so pokrite z burko? Je burka simbol njihove svobode ali zatiranja?

Mar je to tabu tema za levico? Kjer bi načelna ter vsesplošna toleranca in spoštovanje človekovih pravic lahko stopilo v svoje nasprotje, v protislovje s teorijami feminizma, enakopravnostjo obeh spolov, svobodo govora, demokracijo in drugimi t.i. evropskimi vrednotami in zahodno kulturo?

Res, da smo s strani SDS vajeni številnih provokacij, politizacije ter izrabljanja določenih tem in tudi res, da primerov nošenja burk v Sloveniji ni prav veliko (zdi se da zgolj 20 žensk, ki v Sloveniji nosijo tovrstno pokrivalo), da bi bila stvar aktualna ali pereča. Pa vendarle smo zamudili priložnost za odkrito razpravo o temi, ki bo prej ali slej zahtevala odločitve in odgovore. Kot ničkolikokrat se je vsak avtomatično postavil na svoj domnevno politični pol pripadnosti, kjer ni prostora za odkrito razmišljanje, morda tudi iskreno izpraševanje o nekaterih »temeljnih načelih«, vredotah in kulturnih razlikah, ki jih od nas terjajo hitro spreminjajoče se družbene spremembe. Biti moraš kategorično za ali proti. Razprave o tem, kje so in do kod je moč raztegovati meje integracije, sprejemanja razlik in tolerance, ko gre za tovrstna vprašnja. Če citiram Žižka: » ...odločno zavračam posledični sklep, da bi zahodna levica morala privoliti v »strateški kompromis« in tiho sprejeti »navade« poniževanja žensk in homoseksualcev v imenu »širšega« protiimperialističnega boja.« 

Odkrito povem svoje stališče, da sem odločno proti nošenju burke v javnosti v Evropi. Pomeni, da je bil ves feministični boj in emancipatorični učinki ženskih gibanj (ki nikakor ni zaključen) zamanj oz. izničen? Misim, da. To bi bil porz, korak nazaj. Ne gre se skrivati za hinavsko in navidezno politično korektnostjo, nevtralnostjo in nepristranskostjo levih intelektualcev/alk in se izogibati možnim utemeljenim argumetacijam za sprejetje takšne odločitve, omejitve, prepovedi tudi pri nas.

Pri tem mi je varnostni vidik še najmanj pomemben. Kot ženska pa ne morem tolerirati in si ne znam razlagati potrebe, ki se jo prikazuje kot versko izpoved, da se žensko ponižuje, se jo lasti in se ji ukazuje kako se lahko »kaže« v javnosti. Ženska je reducirana zgolj na objekt, je lastnina moža. Morda je to omejeno evropocentrično razmišljanje, a ne poznam drugega boljšega? Morda, podobno si lahko tudi ona misli o meni, ko me vidi pomakljivo oblečeno in naličeno? Kaj pa ženske, ki zagotavljajo, da je takšna njihova volja, zahteva njihova vera, njihova prosta odločitev ali celo, da se zakrite z burko počutijo svobodne? Potem je bolje, da svojo svobodo na ta način izražajo tam kjer je to družbeno sprejemljivo in tudi tako razumljeno, ali ne?

V bistvu je to prisila moških v določeni kulturi, da je ženska v celoti pokrita, zakrita, saj se v različnih muslimanskih državah pravice in dolžnosti ter družbeni položaj žensk, med seboj močno razlikujejo. Prav tako ne gre enačiti burke z muslimasko vero in potem neustrezno interpretacijo Korana, saj z vero nima prav nič. Toliko kot islamisti v ISIS s Koranom. A dovolj pomenljiv in zgovoren je video, ki govori o »normalnih muslimanih«, ki se nimajo za ekstremiste, a se jim krute kazni in zapovedi zdijo samoumevne, zgolj zato ker jih prepisujejo Alahu. V dvorani ni nobene ženske, saj le-te ne štejejo nič. Takšne normalnosti me je groza in strah ter jo gre prepovedati. Tako kot ni moč opravičevati navad nekaterih romov, da proti njihovi volji poročajo mladoletne hčere, češ da so to običaji in posebnosti romske kulture, ko je to pri nas nedopustno in nezakonito.

Ni res, da je to del njihove kulture in jo je zato potrebno sprejeti, jo preprosto spoštovati! Kaj pa z našo kulturo (pri čemer se zavedamo, da je pojem »kulture« zelo problematičen, kultura ni nekaj statičnega)? Če prezirajo naš način življenja in druge za nas pomembne vrednote, zakaj vztrajajo, da nas posnemajo prav v potrišništvu? Npr. na francoski rivjeri v najbolj razkošnih hotelih prevladujejo arabski mogotci s svojimi ženami, ki so vse zakrite, a jih v bližnje trgovine najbolj prestižnih znamk visoke mode in draguljarn, vozijo z limuzino, pa čeprav 150 metrov stran od hotela v katerem so nastanjeni. Pa kamenjanje žensk zaradi prešuštva... Nekako si ne znam pojasniti teh nasprotij v vedenjih, ki jim prav gotovo ne botruje verska temeljitev, ampak fanatizem.

Ponovno Žižek: »Strpnost kot ena od rešitev (vzajemno spoštovanje občutljivih točk) očitno ne deluje: fundamentalističnim muslimanom je nemogoče prenesti naše bogokletne podobe in neusmiljeni humor, ki se nam zdi prvina naše svobode. Podobno se tudi zahodnim liberalcem zdi nemogoče prenesti številne navade, uveljavljene v muslimanski kulturi.«

Priznam, sem zelo nevedna in nepoučena, prav zato pošiljam izziv slovenskim intelektualam in feministkam, ki jih prebiram, cenim ali sodelujem (E. Bahovec, D. Zaviršek, V. Leskošek, R. Salecl, S. Slabšak ter ostalim... ), da poskušajo odgovoriti na moja razmisljanja. Še bolj bi bila zadovoljna odziva katere od žensk v Sloveniji, ki je pokrita z burko.

Morda bi morali bolj prisluhniti in dati besedo feministkam muslimanskega sveta ali prebirati pisanje ravnokar preminule Fatime Mernissi.