Včeraj je potekalo na nacionalni televiziji množično soočenje teh, ki so za vse družine, in onih, ki so sicer tudi za družine, ampak so obenem proti nekaterim družinam. Pred slovensko javnostjo se je razgalila vsa kognitivna in intelektualna revščina medijem znanega psihoanalitika, krščanskega socialnega delavca, psihoterapevta in ženske, ki dela doktorat iz teorije spolov ter zatrjuje, da so si spole preprosto izmislili levičarji, kar je zvenelo približno tako, kot če bi kdo trdil, da si je Newton kratko malo izmislil gravitacijske zakone ter da Kopernik nekega popoldneva ni imel drugega dela, kot da je iz čiste domišljije kljub inkviziciji, ki je v tistih časih kurila nedolžne ljudi pri živem telesu, potegnil trditev, da Zemlja kroži okoli matične zvezde, če odštejem jecljajoče mladce in mladenke, ki niso navajeni artikulirano govoriti, še manj pa nastopati v javnosti, in jih je bilo res težko poslušati, nasmihali pa so se celo njihovi sotrpini. Nastopali so tudi politiki, ki seveda nimajo ničesar proti socialnim pravicam homoseksualcev, saj kateri idiot bo pa rekel pred kamerami, da ima kaj proti komu, pa ljudje, ki so trdili, da se spoznajo na otroke in naravo njihovih hrepenenj po očetu in materi, navidezni strokovnjaki, ki vztrajno trdijo, da sta za rojevanje otrok tudi v letu 2015 potrebna moški in ženska, kot da že nekaj časa ne obstaja kloniranje, zlasti pa sta bili glasni množica, ki ve, kaj so moralne dolžnosti levičarjev, kakšne so na splošno moralne odgovornosti odraslih, čeprav ni bilo videti, da je prebrala eno samo resno razpravo o morali in etiki, ter množica, ki prav tako ve, kaj je normalna želja, pa ni znala podati enega samega argumenta, s katerim bi dokazala, da vsaj za silo razume sintagmo normalna želja, poleg tega pa še množica, ki je hotela prepričati javnost, da natanko ve, kaj je sreča, kakšna je večina ljudi v tej deželi, kako bi morala živeti in kako bi se morala vesti. In čisto na koncu velja omeniti še hormonske motilce, ki so bojda naredili štalo v človeških občestvih, pa še obvezno teorijo zarote, ki črpa energijo iz idej o homoseksualnem lobiju, ki hoče uničiti družine in kar celo družbo, ki je sicer po božjem načrtu naklonjena srečnim posameznikom in srečnim družinam, a seveda ne vsem, pač pa samo naravnim, izbranim, božjim. Pozabiti ne smemo niti na zamisli o božjih otrocih, naravni družini, zdravi spolnosti in čisto nazadnje na nasvet, naj ljudje preberejo evangelije. Ne, ne gre za ponovitev oddaje iz srednjega veka, na primer iz dvanajstega stoletja, temveč gre za oddajo iz decembra leta 2015.

Intelektualna revščina je torej velika in zastrašujoča, je pa dobro, da je vsaj razgaljena v javnosti. Tako se ne moremo več slepiti: povprečni psihoanalitik, ki ima za slovenske razmere nadpovprečno izobrazbo, ne ve tako rekoč ničesar o konceptu moralnega zakona in etičnega imperativa, intelektualka, ki dela doktorat iz teorije spola (reče se: teorija spolov, ker spol ni samo eden), pa očitno ne razume niti koncepta spola, ki ni isto kot biološki spol. To sicer ne preseneča, saj so delali tudi že doktorate iz spomina vode, pa iz horoskopa, vedeževanja, hoje po žerjavici in čaranja. In v nekem drugem svetu hodijo otroci celo na čarovniško akademijo, ki se imenuje Hogwarts School for Witchcraft and Wizardry. Nobeno naključje ni, da je bil prvi film iz serije pospremljen s sloganom Journey beyond your imagination (potovanje onkraj vaše domišljije).

Nadpovprečno izobraženi intelektualci, med katerimi so tudi socialni delavci in psihoterapevti, pa šolniki, vzgojitelji in drugi, ki se prav tako domnevno spoznajo na šolanje, poučevanje, učenje, učbenike, učne vsebine in vse drugo iz tega registra, so se pridušali nad vsebinami naprednih učbenikov, v katerih so že vsebine, za katerimi stoji znanost, zato je bilo videti, kot da želijo, da zlezemo nazaj na drevesa in se gremo naravno življenje.  

Šola bi morala po njihovem mnenju pripravljati mladež tudi na skladno družinsko življenje, in ne le na življenje v naravi. Skladnost je sicer v življenju zelo veliko, zlasti pa v kapitalizmu, ki temelji na izkoriščanju ljudi, glede katerega se res ni težko prepričati ravno z branjem knjig. Vzgojitelji in učitelji naj bi se tako sprenevedali, v kakšnem svetu živimo, in se pretvarjali, da vedo, kako otroke vzgojiti za skladno in naravno življenje v srečni družini.

Nekdo pa mi je te dni pripovedoval o svojem zelo realnem družinskem življenju. Dolgo sem razmišljala, ali naj Vam napišem tole pismo ali ne, saj se počutim, kot bi se živa cvrla v peklu. Jokam že, ko tole pišem. Non stop si skušam dopovedati, da je vse v redu. Čeprav me neznansko BOLI. Trenutno si želim umreti. Vem, da zveni absurdno in da je narobe in mi je že vnaprej žal za to izjavo, ampak trenutno me pokonci trži samo še to, da lahko jutri pridem k Vam in se pogovorim z vami (kljub vsemu strahu in bolečini). Saj imam za vas kup vprašanj ... in vam imam še veliko za povedati.

Vem, da je čudno, pa vendar vam moram povedati, da sem vesela, da sem vas spoznala in da imam lahko stik z vami.

Oseba sicer prihaja iz srečne slovenske družine, v kateri sta tudi, brez strahu, oče in mati, kar pomeni, da je v njej veliko materinske ljubezni, pa še vsega drugega.

Kot rečeno: šola naj pripravi otroke, da bodo živeli v srečnih družinah skladno družinsko življenje z očetom in mamo. Kot da ne tem svetu ni alkoholikov, sadistov, pedofilov in kot da si je nekdo izmislil podatek, da živi ta trenutek v Sloveniji 400 000 ljudi, ki so bili v otroštvu, ki so ga preživeli v srečnih družinah heteroseksualnih parov, spolno zlorabljeni.

Branje evangelijev tako ne bo pomagalo spremeniti družbenih procesov, zaradi katerih je zgornji podatek resničen. In sveto naročje matere božje ne bo preprečilo nobenemu pedofilu njegovega sramotnega početja.

Pravzaprav nam natanko teorije spolov povedo, da je sveto materinsko naročje še prevečkrat ravno vzrok za pedofilijo maminih sinčkov, ki v njihovih incestuoznih naročjih ne razvijejo normalne moške identitete, pa se spravljajo na dečke in deklice, stare deset let, lahko pa tudi manj.

Ljudje, ki so proti, še trdijo, da se bojijo za svoje otroke, da jih ne bi pogoltnil homoseksualni lobi. No, jaz se bojim, da bodo pedofili, ki jih je veliko zlasti v krščanski korporaciji, še naprej zlorabljali otroke, tako kot sva v knjigi Duhovnikova sobica opisala vedenje duhovnika skupaj z Ano.

Tam jasno piše: medtem ko je bila mama pri spovedi, je duhovnik odpeljal Ano, takrat je bila stara bistveno manj kot deset let, in jo v svoji sobici, polni prijetnega vonja, pridušene svetlobe, knjig in svetega duha kratko malo posilil, da je krvavela vso pot domov.

Njena izkušnja je natanko empirična potrditev znamenitega Lacanovega poudarjanja pomena pekla, ki gori v vsaki religiozni, filozofski ali znanstveni obljubi normalnega v tem zblojenem svetu.