Prejšnjič sem predstavil nekaj največkrat ponavljanih in lažnivih trditev nasprotnikov novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, o kateri bomo odločali na bližajočem se referendumu.

Tokrat pa o sami vsebini novele in njenih konkretnih posledicah.

Novela pomeni odpravo diskriminacije istospolnih parov na nekaj manj kot 80 področjih – med tem tudi:

– na področju zdravstvenega zavarovanja: brezposelni/a mož/žena se bo lahko zavaroval/a po svojem možu/ženi (gl. 20. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki namreč med ožje družinske člane uvršča samo zakonca in zunaj­zakonskega partnerja, ne pa tudi istospolnega partnerja.) Enako velja 
– na področju pravice do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana (gl. 30. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki določa, da so ožji družinski člani zakonec, zunajzakonski partner ter otroci, po izrecni določbi zakona pa pravica do nadomestila velja tudi za zakonca ali zunajzakonskega partnerja, kadar dejansko neguje in varuje otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, ne pa tudi za istospolnega partnerja); 
– na področju vdovske pokojnine (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne dodeljuje pravice dlje časa trajajoči istospolni partnerski skupnosti, ki ni registrirana po Zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti); 
– v zvezi z oprostitvijo pričanja v škodo svojega zakonca (tako Zakon o kazenskem postopku v 236. členu med osebami, ki so oproščene dolžnosti pričevanja, našteva obdolženčevega zakonca oziroma osebo, s katero živi v zu­najzakonski skupnosti, ne pa tudi partnerja v registrirani ali neregistrirani (zunajpartnerski) istospolni skupnosti; podobno velja tudi za Zakon o splošnem upravnem postopku (183. člen), pa tudi za Zakon o pravdnem postopku v 233. členu); 
– na področju kazenske zakonodaje: Družinska razmerja namreč ščiti tudi Kazenski zakonik (KZ-1).Ta registrirano istospolno skupnost omenja le v zvezi s pregonom določenih kaznivih dejanj (npr. po četrtem odstavku 170. člena KZ-1 pri posilstvu, če je dejanje storjeno proti osebi, s katero storilec živi v registrirani istospolni skupnosti). Na mestih, na katerih kazensko pravo ščiti družino in partnerska razmerja, izrecne omembe istospolnih partnerjev ne najdemo, kljub temu pa nekatera kazniva dejanja lahko storijo tudi partnerji v registrirani istospolni skupnosti, kot npr. kaznivo dejanje kršitve družinskih obveznosti (Kaznuje se, kdor hudo zanemarja družin­ske obveznosti in pusti v težavnem položaju družinskega člana, ki ne more sam skrbeti zase – 193. člen KZ-1). Posebej zanimivo je, da tudi sklenitev nove registrirane istospolne skupnosti – ob že eni prej veljavni skupnosti – ni kaznivo dejanje, čeprav je pri nas uveljavljeno načelo monogamije; 
– na področju vzdrževanja stikov zaprtih oseb – Po prvem odstavku 73. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij je treba obsojencu omogočiti, da ga najmanj dvakrat tedensko lahko obiščejo ožji družinski člani, rejnik in skrbnik. Ožji družinski člani so po določbi četrtega odstavka 10. člena zakona: zakonec oziroma oseba, s katero oseba, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, živi v življenjski skupnosti, sorodnik v ravni črti, sorodnik v stranski črti do drugega kolena, posvojenec, posvojitelj, očim, mačeha, pastorek in pastorka. Istospolni partner ni med njimi; 
– na področju urejanja obligacijskih razmerij, ki istospolnih partnerjev ne uvršča med uživalce z zakonom podeljenih pravic (gl. npr. 256. in 551. člen Obligacijskega zakonika). Najbolj občutljiva pravica, opredeljena v Obligacijskem zakoniku, pa je pravica do odškodnine v primeru smrti ali težke invalidnosti: Po določbi 180. člena zakonika imajo to pravico le zakonci, zunajzakonski partnerji, otroci in starši umrlega ali osebe z invalidnostjo, ne pa tudi istospolni partnerji; 
– na področju stanovanjskih razmerij – Stanovanjski zakon v definiciji ožjih družinskih članov iz 11. člena za potrebe tega zakona omenja le zakonske in zu­najzakonske partnerje. Istospolni partnerji tako v 89. členu niso šteti med ožje družinske člane za potrebe izračuna upravičenosti do najema neprofitnih stanovanj. Prav tako istospolni partnerji niso zajeti med upravičenci iz 109. člena za sklenitev najemne pogodbe v primeru smrti najemnika. Istospolni partnerji tudi niso upravičeni zahtevati sklenitve najemne pogodbe brez javnega razpisa, tudi če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji. 
– na področju plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin – Zakon o delovnih razmerjih v 165. členu določa, da ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v posa­meznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin. Za vsak po­samezni primer – lastne poroke, – smrti zakonca ali zunajzakon­skega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, – smrti staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj, – hujše nesreče, ki zadane delavca, ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela najmanj en delovni dan. 
Istospolnim parom torej pravica do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin ni omogočena. 

Novela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je bila sprejeta zaradi odprave diskriminacije istospolnih parov, ki jo je Ustavno sodišče ugotovilo v dveh odločbah, in sicer v odločbi št. U-I-425/06-10 z dne 2. 7. 2009 in odločbi št. U-I-212/10 z dne 14. 3. 2013. V obeh odločbah Ustavno sodišče ugotavlja, da je »tako v primeru istospolnih partnerjev kot raznospolnih partnerjev bistvena značilnost stabilna povezanost dveh oseb, ki sta si blizu, si medsebojno pomagata in se podpirata« ter da gre za »po vsebini enak dejanski položaj, v katerem sta dva človeka povezana v par, pri čemer njuno (relativno trajno) razmerje bistveno opredeljujejo njuna čustvena, moralna, duhovna in seksualna povezanost na skupni življenjski poti«. Novela skladno z vsebino obeh odločitev Ustavnega sodišča istospolne pare in raznospolne pare izenačuje v vseh pravicah in dolžnostih. 
Iz samih določb Ustave in sodne prakse Ustavnega sodišča torej jasno izhaja, da se je ustavodajalec ob pripravi Ustave zavedal pomembnosti oziroma je prepoznal okoliščino spolne usmerjenosti in se je do tega vprašanja posebej opredelil ter izrecno izpostavil, da je tudi spolna oziroma istospolna usmerjenost ena od okoliščin iz 14. člena Ustave, glede katerih država ne sme dopuščati kakršnekoli diskriminacije, oziroma se mora celo zavzemati za vzpostavljanje enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave). 

Besedilo zakona, o katerem bomo odločali na referendumu, se glasi: 

1. člen 

V Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US in 84/12 – odl. US) se prvi odstavek 3. člena spremeni tako, da se glasi: 
»(1) Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost dveh oseb.«. 

2. člen

V prvem odstavku 12. člena se besedilo »moškega in ženske« nadomesti z besedilom »dveh oseb«. 
{Opomba: Priznana bo tudi zunajzakonska skupnost med istospolnima partnerjema.}

3. člen 

V 16. členu se črta besedilo »različnega spola«. 
{Opomba: Določba ureja sklenitev zakonske zveze; po novem različnost spolov ne bo več nujen pogoj za to.} 

4. člen 

21. člen se spremeni tako, da se glasi:

»21. člen 

Zakonske zveze ne morejo skleniti med seboj sorodniki v ravni črti, ne brat s sestro, brat z bratom, sestra s sestro, polbrat s polsestro, polbrat s polbratom, polsestra s polsestro, stric z nečakinjo, stric z nečakom, teta z nečakom, teta z nečakinjo, in tudi ne otroci bratov in sester, polbratov in polsester med seboj. To ne velja za razmerja, ki nastanejo pri posvojitvi, razen za posvojitelja in posvojenca.«. 
{Opomba: Ta določba je potrebna, tako da zaradi nove ureditve ne bodo možne poroke med sorodniki istega spola – npr. med brati, med sestrami itd.} 

Prehodne in končne določbe 
{Opomba: Te določbe urejajo prehod na novo ureditev.} 

5. člen 
(prenehanje veljavnosti Zakona o registraciji istospolne 
partnerske skupnosti in preoblikovanje registrirane istospolne 
partnerske skupnosti v zakonsko zvezo) 

(1) Z dnem začetka uporabe tega zakona preneha veljati Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (Uradni list RS, št. 65/05 in 55/09 – odl. US), uporablja pa se še šest mesecev po začetku uporabe tega zakona. V tem roku ni mogoče registrirati novih istospolnih partnerskih skupnosti po Zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti (Uradni list RS, št. 65/05 in 55/09 – odl. US). 

(2) Določbe Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (Uradni list RS, št. 65/05 in 55/09 – odl. US), ki urejajo pravne posledice prenehanja registrirane istospolne partnerske skupnosti, se uporabljajo glede pravic in obveznosti partnerjev registrirane istospolne partnerske skupnosti po prenehanju registrirane istospolne partnerske skupnosti tudi po preteku roka iz prejšnjega odstavka. Postopki prenehanja registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki so bili začeti pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po določbah Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (Uradni list RS, št. 65/05 in 55/09 – odl. US). 

(3) Registrirana istospolna partnerska skupnost se preoblikuje v zakonsko zvezo, če partnerja registrirane istospolne partnerske skupnosti v šestih mesecih od dneva začetka uporabe tega zakona pred matičarjem izjavita soglasje, da želita preoblikovanje registrirane istospolne partnerske skupnosti v zakonsko zvezo po tem zakonu pod pogojem, da izpolnjujeta pogoje za veljavnost zakonske zveze po zakonu. Če upravna enota ugotovi, da obstajajo pogoji za veljavnost zakonske zveze, se za datum preoblikovanja registrirane istospolne partnerske skupnosti v zakonsko zvezo šteje datum izjave. Upravne enote v petnajstih dneh po začetku uporabe tega zakona pozovejo partnerja registrirane istospolne partnerske skupnosti, da v šestih mesecih od dneva začetka uporabe tega zakona pred matičarjem podata izjavo, da želita preoblikovanje registrirane istospolne partnerske skupnosti v zakonsko zvezo, o pravnih posledicah podane izjave in o pravnih posledicah, če takšne izjave v predpisanem roku ne podata. 

(4) Če partnerja registrirane istospolne partnerske skupnosti v šestih mesecih od dneva začetka uporabe tega zakona pred matičarjem izjavita, da želita preoblikovanje registrirane istospolne partnerske skupnosti v zakonsko zvezo izvesti s sklenitvijo zakonske zveze skladno z določbami Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list št. št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US in 84/12 – odl. US), se registrirana istospolna partnerska skupnost preoblikuje v zakonsko zvezo z razglasitvijo načelnika upravne enote ali od njega pooblaščene osebe, da je zakonska zveza med njima sklenjena. 

(5) Če partnerja registrirane istospolne partnerske skupnosti ali eden od njiju v šestih mesecih od dneva začetka uporabe tega zakona pred matičarjem izjavita, da ne želita preoblikovanja registrirane istospolne partnerske skupnosti v zakonsko zvezo po tem zakonu, registrirana istospolna partnerska skupnost preneha z dnem izjave. Če partnerja registrirane istospolne partnerske skupnosti v šestih mesecih od dneva začetka uporabe tega zakona pred matičarjem ne izjavita, da želita preoblikovanje registrirane istospolne partnerske skupnosti v zakonsko zvezo ali če postane odločba, da partnerja ne izpolnjujeta pogojev za veljavnost zakonske zveze, pravnomočna v šestih mesecih po začetku uporabe tega zakona, registrirana istospolna partnerska skupnost preneha šest mesecev po začetku uporabe tega zakona. Če postane odločba, da partnerja ne izpolnjujeta pogojev za veljavnost zakonske zveze, pravnomočna po izteku roka iz tretjega odstavka tega člena, registrirana istospolna partnerska skupnost preneha z dnem pravnomočnosti te odločbe. 

(6) Za spremembo priimka partnerjev ob preoblikovanju registrirane istospolne partnerske skupnosti v zakonsko zvezo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja osebno ime. Če se partnerja v postopku preoblikovanja registrirane istospolne partnerske skupnosti v zakonsko zvezo ne izjavita o izbiri priimka po preoblikovanju v zakonsko zvezo, obdržita priimek, ki ga ima vsak od njiju ob preoblikovanju registrirane istospolne partnerske skupnosti v zakonsko zvezo. 

(7) Za obveščanje partnerjev registrirane istospolne partnerske skupnosti, za vodenje postopka preoblikovanja registrirane istospolne partnerske skupnosti v zakonsko zvezo in vpis preoblikovanja v matični register je krajevno pristojna upravna enota, pri kateri je bila istospolna partnerska skupnost registrirana oziroma vpisana. 

6. člen 
(prenehanje veljavnosti podzakonskega predpisa) 

Z dnem začetka uporabe tega zakona preneha veljati Pravilnik o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti (Uradni list RS, št. 55/06 in 91/11), uporablja pa se še šest mesecev po začetku uporabe tega zakona. 

7. člen 
(prenehanje uporabe določb) 

Kjer drug zakon ali podzakonski predpis določa pravne posledice registrirane istospolne partnerske skupnosti ali neregistrirane istospolne partnerske skupnosti, se ta določba po šestih mesecih od začetka uporabe tega zakona ne uporablja več. 

8. člen 

(uveljavitev in začetek uporabe zakona) 

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi.