Kardinal Rode je pred časom samozavestno izjavljal, da je število pedofilov v katoliški korporaciji statistično nepomembno. Njegovo izjavljanje pa dokazuje zgolj to, da ne obvlada niti statistike, če za hip zanemarimo moralno spornost samega zatrjevanja. Hotel je namreč reči, da je pedofilov med duhovniki tako malo, da je to statistično nepomembno, toda koncept statistična nepomembnost preprosto ni sinonim za to, da je nečesa malo. Primer. Opazujemo naravni pojav, kakršen je strela. Ugotovimo, da se jih vsak dan sproži v povprečju tisoč, potem pa število nenadoma strmo pade. Če jih je opaziti dnevno skozi daljši čas samo še petdeset, to ne pomeni, da je njihovo število statistično nepomembno, temveč je, prav nasprotno, statistično zelo pomembno. Obstajati morajo namreč sistematični dejavniki, ki povzročajo njihov upad. Ali pa ugotovimo, da ima večino premoženja tega sveta v rokah manj kot 1 % ljudi, in zamahnemo z roko, rekoč, da je to statistično tako malo ljudi, da se ni treba vznemirjati. Če bi bila torej katoliška korporacija naravni pojav, vendar ni, bi na primer pričakovali določeno število pedofilov, ki so zločinci, in če bi jih bilo manj od pričakovanj, bi se morali zamisliti ter pojasniti njihovo število. Ker pa pedofilija ni naravni pojav, moramo razmišljati drugače. Pred tem pa lahko preberemo tole knjigo: Religion and the Rise of Capitalism (R. H. Tawney, Verso, 2015). Bodočnost bo namreč brez korporativne religije in brez religioznih korporacij.

Razmišljati moramo tako, da obenem mislimo še tole za te kraje zelo aktualno vprašanje. Zakaj prav desničarji, ki praviloma hodijo k maši, vedno znova dajejo pobude za referendum, na katerem si obetajo, da bodo sesuli kak zakon – na primer o družinah in o tem, kdo sme imeti otroke in kdo ne? Kdo so ti ljudje, da si jemljejo pravico določati, kaj je družina in katere spolne prakse so normalne? Zakaj kristjani tako pogosto trdijo, da so geji, lezbijke, transvestiti, transseksualci in pripadniki tretjega spola nenormalni, bolni in problematični ljudje, ki bi jih morala katoliška korporacija pastoralno spremljati? In zakaj ne dajo pobude za ukinitev pedofilije med duhovniki? Lahko bi dali vsaj pobudo, da bi jih sistematično pastoralno spremljali in pravočasno zdravili, potem pa potisnili za rešetke, če bi storili en sam zločin, namesto da jih njihovi predstojniki, med katerimi so tudi pedofili, saj so ti celo med kardinali, ščitijo in premeščajo na druga delovna mesta. Zakaj je torej prav med kristjani, ki se sicer sklicujejo na Jezusa, saj drugače ne morejo biti kristjani, toliko nestrpnih, ozkogledih, zadrtih, duhovno nazadnjaških, premalo solidarnih in celo napadalnih ljudi?

Pedofilija je zločin, saj pomeni, da na primer odrasli moški spolno zlorabi nedolžnega otroka, dečka ali deklico. In en pedofil navadno ne zlorabi samo enega otroka, temveč jih zlorabi veliko, saj je pedofil dolgo časa ali pa vse življenje; živijo tudi pedofili, ki so skozi desetletja svojega pastoralnega delovanja zlorabili na stotine otrok.

Homoseksualnost pa ni zločin, temveč je spolna naravnanost do drugega človeškega bitja, ki je prav tako pogosto kot med heteroseksualci podprta z ljubeznijo.

Lahko bi tudi razpisali referendum za odpravo katoliške korporacije, ki temelji na vraževerju. Ta namreč ni naravni pojav in ne sodi v civilizacijo, ki temelji na razsvetljenstvu in znanosti. Je srednjeveški pojav, ki temelji na duhovnem in telesnem izkoriščanju ljudi, na dogmatičnosti, nazadnjaštvu in ubogljivosti. Podpira kapitalizem, ki prav tako ni naravni pojav in temelji na izkoriščanju ljudi.

Ko torej govori Rode o trpljenju otrok in mladostnikov, ki jim pedofili uničujejo življenja, se sklicuje na golo statistiko, na hladne številke, kot da otroci niso ljudje, ki trpijo. Ljudi želi prepričati, da so številke pomembne in nepomembne hkrati. Pomembne so, ker je pedofilov sorazmerno malo, nepomembne so, ker jih je tako malo, da jih pojasnimo s teorijo velikih števil in s statistiko pojavov. Toda enako lahko rečemo za število morilcev, psihopatov in zlobnih ljudi. Tudi teh je sorazmerno malo. Zakaj bi se torej vznemirjali?

Vznemirjati bi se morali, ker živimo v civiliziranem svetu, v katerem imamo na voljo veliko znanja o pojavih. Zaradi znanja znamo pojave pojasniti, zato tudi vemo, da je pedofilija zločin, ki ga ni mogoče z ničimer upravičiti. Rode pa hoče prav to. Ko trdi, da je pedofilov v korporaciji malo, hoče odpreti polje, v katerem bi ljudje lahko razpravljali, koliko pedofilov je še dopustno. Tak človek seveda ne bi smel biti kardinal, saj je njegovo izjavljanje škandalozno in nedopustno.   

Ne vem tudi, če si kardinal sploh predstavlja, kaj vse je prestala Ana, s katero si dopisujeva že nekaj let in sva skupaj napisala tudi knjigo Duhovnikova sobica, potem ko jo je neki duhovniški idiot posilil. Kaj pomeni spolno nasilje nad otrokom, ki je komaj začel živeti in zaupa odraslim ljudem, duhovniku pa še prav posebej? Kako duševno uničen mora biti tudi duhovnik, da se spravi nad otroka! Kako zavrta mora biti spolnost moškega, ki ne sme imeti spolnih odnosov, ker si je nekdo v korporaciji to izmislil v temačnem srednjem veku! Kako nenaravno je življenje moških in žensk, ki naj bi bili duševno zdravi in duhovno močni, da bi lahko širili ljubezen okoli sebe, saj je tak Jezusov nauk, v resnici pa so duševne razvaline, kastrirani ljudje s popolnoma popačenimi predstavami o ženskah!

Ne vem, kako si Rode sploh upa reči kaj takega, kar je izrekel, kako ga ni sram, da je del korporacije, v kateri je na tisoče pedofilov, ki so že uničili duše tisoče in tisoče otrok, uničujejo pa jih še naprej, ker jih škofi, kardinali in celo papeži skrivajo. Ni mi jasno, kako lahko človek s približno normalnim čutom za moralo izjavi, da je pedofilov malo, kajti en sam, ki je spolno zlorabil enega samega otroka, je veliko preveč. Kakšen mora biti človek, da ima spolni odnos s sedemletnim otrokom, potem ko pride s prižnice, na kateri soli pamet ljudem o morali, vrednotah, spoštovanju drugih ljudi in ljubezni do sočloveka? In kakšen mora biti kardinal, da reče kaj takega, kar je izjavil Rode? Videti je, da se je nekaterih ljudem povsem zrolalo.

Celo sedanji papež se strinja, da je v korporaciji, ki jo vodi, vsaj 2 % pedofilov. In to je natanko 2 % preveč. Leta potrebujemo, da pozdravimo ranjene duše otrok in odraslih ljudi, zlasti žensk, ki jih predstavniki korporacije strašijo s peklom, jim uničujejo telesa in duše, obenem pa nalagajo še občutke krivde, češ da so za vse trpljenje krivi sami. Neskončno ur potrebujemo, da otrok premaga strah v sebi, občutke krivde in bolečino, ki prežema njegovo življenje, medtem ko se duhovniki sprehajajo po svetu in delajo na tem, da bi jih ljudje spoštovali in imeli radi kot duhovne voditelje.

Kastrirani moški ne morejo postati duhovni voditelji in ne smejo postati, saj sami potrebujejo psihološko pomoč. Enako velja za ženske, ki se morajo v korporaciji podrejati srednjeveškim zapovedim, ki so v XXI. stoletju povsem sprte že z zdravim razum, kaj šele z znanostjo.

Ko bo potekal v tej državi referendum o družinskem zakoniku, s katerim bodo skušali nazadnjaki spraviti Slovenijo v srednji vek, predlagam še tole referendumsko vprašanje: Ali ste za ukinitev katoliške korporacije?