Preden je oče posilil Ano, svojo hčerko torej, pri njenih enajstih letih, je stopila na prizorišče mama. Ana ni mogla dojeti, da lahko mati stori svoji hčerki kaj takega, kot je storila njej. Ko ljudje premlevajo o posilstvih, navadno mislijo na moške, ki posiljujejo ženske, ali na primer na duhovnike, ki spolno zlorabljajo tuje otroke. Izjemno red­ko se zgodi, da kdo omeni mater, ki kaj takega stori lastni hčerki.

Ana ne pozna besede, s katero bi opisala dogajanje. Opisa­no je v knjigi, ki jo držite v roki. Opisano je, ker je tako prav, ker je treba pretrgati molk številnih otrok, ki trpijo iz dneva v dan in ne prenašajo le nasilja duhovnikov, temveč prenašajo tudi nasilje očetov in nasilje mater.

Ana pričuje za nasilje staršev nad otroki.

Knjiga se konča na način, ki ga je Žiga Valetič opisal ta­kole:

“Priznam, prve knjige nisem niti pogledal. V tako težke izkušnje se je človek včasih pripravljen vživljati, spet drugič seveda ne. Me je pa ta druga knjiga popol­noma razorožila … Brez nje bi bila prva knjiga polo­vična, zdaj pa je vse skupaj zaokrožena zgodba, ki ima, za nameček, najboljši možni konec. To delo izraža ogromno človeškega poguma – pri obeh vpletenih – in ogromno kakovostne refleksije nekega procesa, ki se bo šele sčasoma pokazal za uspešen, in neverjetno drago­cen proces preobrazbe.”

Mehka vezava, 13,5 x 21 cm, 198 strani.

Leto izdaje: 2015