Članek
Begunci med obupom in upanjem

Begunci med obupom in upanjem

Objavljeno Oct 22, 2015

Kljub temu, da že nekaj let spremljam TV prispevke in neskončne razprave povezane s tragedijo beguncev, ki želijo v Evropo preko Italije, npr. Lampeduse, si nisem še uspela ustvariti trdnega mnenja o tem, da se lahko ljudje v obupu, tako na videz “nepremišljeno” in vdano, prepuščajo veliki verjetnosti smrti. Nič jih ne ustavi pred velikim tveganjem in nevarnostmi. In kljub temu se odločajo ter tvegajo, umirajo na stotine vsak dan, več tisočim je Sredozemsko morje postal grob. Predvsem nosečnice ali matere z novorojenčki, ki se brez rešilnih jopičev vkrcavajo na prepolne čolne ali zarjavele ostanke ladij. Še posebno, ker je bila poznana praksa, da kriminalni trgovci z namenom izsiljevanja in ustrahovanja, namerno vržejo koga tudi v vodo na odprtem morju, le da bi rešili lastno kožo.  Malo kdo sploh zna plavati, velikokrat so se prevračali v vodo, ko so v daljavi zagledali rešilne ladje.


 

Grozljivo, tragično, noro! OK, žene jih želja po svobodi, upanje na boljše življenje, mir… A hkrati se zdi, da imajo o obljubljeni deželi, oz. o kontinentu neko povsem iluzorno predstavo blagostanja, demokracije, svobode, neštetih možnosti in priložnosti.

Sedaj se vse to dogaja tukaj pri nas doma in zdi se, da je to šele začetek nečesa kar se ima še zgoditi. Obljubljena dežela je predvsem Nemčija. Pred meseci osovražena Merklova, nemalokrat primerjana s Hitlerjem v povezavi z neizprosnim odnosom do Grčije, je naenkrat postala za druge »mama Merkel«! Nemčija kot evropska Meka v katero se po balkanski poti odvija dobesedno trnova pot, da se pride do sanjske dežele. Pa bodo res sanje izpolnjene in uresničene?

Za nekatere menda, mogoče, za veliko večino gotovo ne. Prej ali slej se bodo soočili z evropsko realnostjo in velikim razkorakom, ki obstoji med zapisanim in dejanskim vsakdanjim kompetitivnim življenjem, ki je tako prekleto tiransko kapitalistično. Kaj pravzaprav vsi ti begunci tukaj pričakujejo in si želijo, kaj jih žene? Seveda retorično vprašanje. Zdi se, da so bili zaslepljeni, zavedeni, kakor bi gledali lepo retuširan reklamni spot, ki jih vabi in omami, da se navkljub pričakovani kalvarji podajo na pot z neznanim izidom.

Nemčija jih pričakuje, obljublja dobrodošlico in sprejem, a se ve, da to počne iz ekonomskih interesov. Ne iz človekoljubnih ali humanitarnih namenov, ki jih niso bili sposobni pokazati v odnosu do grških državljanov; zakaj bi jih do muslimanov!? Kot Nemci odlično obvladajo, so si natančno naredili svojo računico kako ohraniti ali celo povečali svojo gospodarsko in politično moč, prevlado in nadvlado evropskega prostora. Dober dolgoročen strateški plan, ki jim bo kljub internim nacionalističnim izgredom, prinesel velike prednosti tudi na nivoju globalne konkurenčnosti. Pobrati smetano beguncev, izobražence in visoko specializirane delavce, nekaj tudi takih, ki bodo nadomestili  nepriljubljena dela za Nemce in jim nuditi ustrezne pogoje bivanja in dela ter asimilacije, druge pa preprosto naložiti na vojaška letala in jih deportirati nazaj od koder so prišli.

Obstaja pa tudi potencialno velika nevarnost, da zadeve uidejo nadzoru in bo na eni strani rast nacionalizma na drugi pa veliko razočaranje beguncev, katerih pričakovanja in upanje ne bodo izpolnjeni in potem...zna počiti.

 

#Kolumne #Elena-pecaric