Pridem v trgovino, katerokoli, in prodajalka (ec) me vedno ogovori z naučenim besedilom: »Kako vam lahko pomagam?!« Mnogokrat se ne zazrem v vsebino tega nagovora, ki sem ga že neštetokrat prežvečil, se ne oziram nanj, včasih pa kakšnemu tudi razložim svoj pogled na uporabo besede pomagati. Vsebinsko. Kdo komu pomaga in zakaj.

Tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika pritrjuje mojemu pogledu in očitkom nič hudega slutečim prodajalkam (cem). Ta res v uvodu piše, da pomagati pomeni opravljati delo, del dela namesto drugega. Torej prodajalci, če se ne spustimo v globino pomena glagola, nam namesto nas pomagajo izbrati nek proizvod, svetujejo glede mer, modnih trendov ipd. Seveda ima vsa ta »pomoč« le en sam samcat cilj. Stranki »pomagati«, da postane kupec. Tako, kot so jih na tečaju za prodajalce naučili tržniki, ki so v  funkciji lastnika, kapitalista.

Pomen glagola pomagati ali samostalnika pomoč pa je zame in tudi po večinskem pomenu slovarja vse kaj drugega. Primeri, ki jih slovar navaja: otroci mu že pomagajo; lepo je, če pomagate drug drugemu; delati, da kdo lažje kam ali odkod pride; prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja; pomagati človeku v stiski.

Najbližji mi je slednji pomen glagola pomagati. Pomagati ne za denar, nesebično, iz človekoljubnosti, prijateljstva in drugih vzgibov, ki se ne zožijo na materialno korist. Kdo pa po tem pojmovanju pomagati lahko pomaga? Najprej družinski člani, zatem prijatelji in zakonci. Prodajalci zagotovo ne. No, v kakšnem primeru lahko. Če stranki zdrsne in pade po tleh ter mu pomagajo na noge, pokličejo po pomoč.  

Tudi vzklik pomagajte, pomagajte! je poziv človeka v stiski. Je poziv utapljajočega, ponesrečenega. Pomoč je pri Slovencih zelo pomembna. Javnomnenjske ankete, ki rangirajo pomen poklicev ali dejavnosti, vedno na prvo mesto postavljajo gasilce, ki rešujejo življenja, premoženje, pomagajo v stiski.  Zelo jasno je tudi, kaj pomeni prva pomoč v medicini. Prodajalec in stranka v trgovini v takšnem odnosu zagotovo nista. Razen če je stranka zasvojena z nakupovanjem. Tu pa prodajalci lahko izkažejo vse svoje na tečajih pridobljeno znanje.

Izjemen primer vrednote pomagati je delovanje našega misijonarja Pedra Opeke na Madagaskarju. Doslej je pomagal (prav zares, ne z lepim nagovorom) preko 300.000 tamkajšnjim revežem. O tem sem se na licu mesta že večkrat prepričal sam. Njegovo delo na najbolj kratek in enostaven način lahko opišem: »Ko pride k njemu lačni, mu da jesti riža!«

Da nam tržna ekonomija ne bi preveč spreminjala lepih pomenov slovenskih glagolov (besed), predlagam, da nam prodajalci v trgovinah svetujejo ali nas usmerjajo pri ponudbi blaga v trgovinah. Pomoč in kako pomagati pa naj prepustijo bolj poklicanim.

Vane D. Fortič

Ljubljana, september 2015